Gradbena dokumentacija za hišo

Ko je bilo maja 2006 jasno, da bom septembra dobil zaposlitev za nedoločen čas, sva stopila do arhitekta.

 

Najprej sva 22. 6. napisala projektno nalogo. To je besedilo, v katerem sva morala natančno popisati, kakšne so najine možnosti, želje (stil, prostori), kakšna je parcela ... Brez tega arhitekt namreč ne ve, kaj naj nariše.

Ker nisva imela namena iskati projektanta za vsak projekt posebej (načrt, statika, strojni projekt, elektrika ...), sva se odločila, da vse delo zaupava enemu podjetju. Ker sva bila zaradi prvega otroka v stiski s časom, se nama ni dalo zbirati vseh soglasij. Menila sva, da je še najbolje plačati malo več, da za vse za gradbeno dovoljenje potrebne papirje poskrbi eno podjetje. Izbrala nisva dobrega podjetja, ker je projektant za strojni projekt in elektriko precej zamujal. Kasneje pa se je izkazalo, da je bolje, če sam iščeš soglasja in pritiskaš na soglasjedajalce, ker se v tvojem imenu nihče ne bo trudil. Vlogo za gradbeno dovoljenje sva zato vložila z 8-mesečno zamudo. Če bi sama zbirala soglasja, sem prepričan, da bi vlogo oddala že nekaj mesecev prej. Za 'paket' sva plačala precej več, časa pa nisva prihranila, saj sva morala veliko telefonirati projektantu, ki ni ukrenil ničesar. Ni se mu več mudilo, saj je bila v pogodbi najvišja kazen 5 promilov.

Slišala sva, da v okolici Ljubljane vsa projektna dokumentacija stane od 5.000 € do 7.000 €, midva pa sva za 'paket' plačala 8.500 €. Od tega sva morala 30 % plačati takoj, 50 % po končanem projektu, 20 % pa po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Pogodbena kazen je 1 promil na dan, največ 5 %, kar na koncu znese 425 €. Torej se za iskanje dobrega projektanta splača vzeti nekaj časa in koga vprašati za reference. Pri vsem skupaj mora biti tudi nekaj sreče, človek si mora pa gotovo vzeti čas za telefonarjenje in pritiskanje.

Za izdelavo projekta sva morala plačati še geodetsko izmero parcele, kar je stalo 375 €. Ker sva v postopku ugotovila, da bo komunalni prispevek precej visok, gradbena parcela pa mora biti velika najmanj 500 m2, sva parcelo razdelila na dva dela. Delitev in postavitev novih mejnikov naju je stala 1.260 €. Precej, vendar bi pri komunalnem prispevku prihranila okrog 7.300 €. Postopek sva začela že oktobra 2006 in parcela je bila razdeljena šele konec leta 2007. 

Projektno dokumentacijo smo torej vodili na nove parcelne številke ob potrdilu geodetske uprave, da je postopek delitve stare parcele v teku. Naročiti sva morala tudi katastrski načrt, novo lokacijsko informacijo za gradnjo objektov in overjen izpisek iz zemljiške knjige. Vse to naju je prišlo nadaljnjih 50 €. Za projektom idejne zasnove je prišlo na vrsto zbiranje projektnih pogojev (voda, elektrika, telefon, smeti, komunalna opremljenost). Na podlagi teh pogojev (dobili smo jih v začetku decembra) projektant napravi potrebne projekte.

Sledila je vloga za soglasje za elektriko. Za to vlogo so hoteli imeti izdelan elektroprojekt. Torej smo morali čakati projektanta, ki je zamujal že nekaj tednov. Sredi februarja sem vložil prošnjo za soglasje in ob njej plačal dobrih 10 € upravne takse. Soglasje sva dobila 22. 3. 2007. Na najino presenečenje sva ugotovila, da je podjetje Elektro v neumnosti res težko dohiteti. V vseh odločbah ti na koncu piše, kdaj postanejo pravnomočne. Pri tej je pisalo, da jo moram v 15 dneh prinesti nazaj na Elektro, da na soglasje dajo žig o pravnomočnosti soglasja. Uradne ure na Elektru so še bolj toge kot v javni upravi. Na srečo sem imel veliki petek, 6. 4., dopoldne prost in sem skočil v Ljubljano po žig. Tam mi je uradnica soglasje vzela in rekla, da mi ga bodo ožigosanega vrnili čez en teden. Bil sem jezen, ker so mi februarja rekli, da vse traja 30 dni, potem pa so zamujali in nisem mogel dobiti niti žiga, kot je pisalo v njihovem dopisu. Gospa je rekla samo, da, žal, ona nima žiga, ampak ga imajo v 1. nadstropju.

Tačas sva na Elektru naročila tudi projekt električnega priključka. Tega delajo samo njihovi projektanti. 8. 3. sva poslala naročilo na Elektro, kmalu sva dobila pogodbo, projekt pa sva prejela 5. 4. 2007. Za to, kar si natisnejo iz nešteto predlog, konkretno situacijo pa so dobili od mene v digitalni obliki, so zaračunali 450 €. S tem projektom in elektroprojektom projektanta (za hišo) je arhitekt zaprosil za končno elektrosoglasje (da je vse sprojektirano tako, kot je treba). Kakšna dva tedna nazaj je z izdelano projektno dokumentacijo prosil tudi za preostala soglasja. Potem smo samo še čakali, kdaj bomo dobili vse papirje za gradbeno dovoljenje.

Ko smo čakali na papirje, sva naročila tudi geomehansko poročilo tal, da projektant ve, kakšne temelje naj izriše. Gospa, ki ga je napravila, je bila zelo natančna in je hotela biti na terenu takrat, ko je bager kopal luknjo. Po dvotedenskem usklajevanju nje in bagerista je 27. 3. na parceli dala izkopati dve luknji dobrih 6 metrov v globino. Bagerist je bil čisto presenečen, saj mora po navadi kopati 2-3 metre globoko. Midva pa sploh ne bova imela kleti! Teren je bil super, zbita ilovica z dobro nosilnostjo. Bagerista nisem plačal, ker je delal samo eno uro in je rekel, da bomo to poračunali pri izkopu za hišo. 

Dne 9. 5. 2007 sva končno dobila pošto z Elektra. Na njej je bil žig dne 6. 4. 2007, da je odločba dokončna. Torej sva dobila soglasje za priključitev. Istega dne je klicala gospa za geomehaniko, da je poročilo pripravljeno. Stalo je 210 €. Arhitekt je tačas še vedno dopolnjeval vloge za preostala soglasja.

V začetku marca sem uredil tudi soglasja s sosedom. Ker sva hotela objekt postaviti 3 metre od meje namesto 4, smo šli na upravno enoto podpisat njegovo soglasje. Na srečo za te reči ni treba več k notarju, zato naju je strošek overitve dveh podpisov prišel 2 €. 

Čez najino parcelo potekajo velike cevi za odvodnjavanje, ki jih je pred začetkom gradnje potrebno prestaviti. 2 meseca je trajalo, da sem dobil projekt prestavitve. A to se ne dogaja vsakomur, zato bom opis in ceno tega postopka preskočil.

Dne 2. 8. 2007 sva morala plačati povprečne in neposredne stroške priključevanja na električno omrežje. Dve položnici: 238,06 € in 147,72 €.

Mislila sva, da lahko privarčujeva trud in živce, če soglasja uredi projektant in nama ni treba hoditi po uradih in težiti. Ob tem pa sva spoznala, da isti trud porabiš, ker moraš težiti projektantu. Temu ob taki zamudi ni več v interesu, da bi delal hitro. Izdaja soglasij je trajala več kot 3 mesece in bi trajala še dlje, če ne bi sam začel klicati npr. na občino in ugotovil, da projektant še ni zaprosil za soglasje, kot je sam trdil. Tajnica je zadevo poslala na neko občino. Ko je bila tajnica na dopustu, nihče ni mogel pregledovati dohodne pošte. Tako se iztekajo kratki roki za dopolnitve, potem pa je treba za soglasje zaprositi ponovno.
Nadalje, soglasja za plin sploh ne bi potrebovala, ker sva načrtovala toplotno črpalko, ker pa se projektant o tem ni pozanimal, je prosil zanj in imel težave ... Šele jaz sem to odkril na občini.

Dne 17. 8. 2007 je projektant končno vložil dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in hkrati tudi vlogo za odmero komunalnega prispevka.
Vseh stroškov za soglasja in razne takse pri vlogah je bilo 207 €. Komunalni prispevek za 500 m2 v občini Vodice je znašal 9.015 €.

Gradbeno dovoljenje pa je zgodba zase. V pravilniku piše, da morajo iti na UE skozi vso dokumentacijo in samo enkrat reči, kaj manjka, nato pa izdati gradbeno dovoljenje. V resnici je bil postopek sledeč: enkrat je ustno poklical uradnik in povedal, kaj manjka. Ko sva dopolnila dokumentacijo, je isto storila njegova šefica. Ko sva dokumentacijo spet dopolnila, jo je šefica spet pregledala in ugotovila nekaj novih pomanjkljivosti. Končno je pisno (zdaj že tretjič) povedala, kaj manjka: npr. soglasje Zavoda za gozdove, ker je bila sosedova parcela (sredi vasi!) kategorizirana kot gozd, hiša je bila 33 dm2 prevelika (skrajšali smo jo točno za 2 cm) ...

Šefica je (že četrtič) kar naenkrat hotela tudi tripartitno služnostno pogodbo z Elektrom. Hotela sva se kregati, pa je projektant rekel, da nima smisla, ker lahko tudi ne izdajo gradbenega dovoljenja in so tečni.
Zapletlo se je za 2-3 tedne, saj smo šele takrat dobili podpisane obrazce z Elektra, nato pa je bilo potrebno najti ustrezen termin pri notarju za oba soseda. 40 € Nato sva morala oditi na zemljiško knjigo sama in vložiti služnost za sosedno parcelo. Šele potrdilo o vložku je veljalo za ustrezno pri UE. Stroški za koleke so bili 7,93 €. 

Ko je bilo vse v redu, je trajalo pet dni za en podpis in žigosanje. 17. 12. 2007 je bilo končno izdano gradbeno dovoljenje. Taksa naju je prišla 214,32 . Gradbeno dovoljenje pa ni takoj pravnomočno. Sosedje po pošti dobijo obvestilo o izdaji. V najinem primeru so sledili božično-novoletni prazniki. Eden izmed sosedov skoraj vseh 15 dni ni šel po pošto, nato pa je imel še 8 dni roka za vložitev pritožbe na UE. Gradbeno dovoljenje je zato postalo pravnomočno šele 14. 1. 2008.

Vseh stroškov skupaj je bilo okrog 20.730 €. S cenejšim projektantom in geometrom ter nižjim komunalnim prispevkom dlje od Ljubljane so lahko nižji. Zoprno je, če človek ob pravem času nima pravih informacij.
Prav tako je potrebno odšteti stroške delitve parcele, kar ni nujno za gradnjo, a nama je v najinem primeru prihranilo veliko.

Šele ko je gradbeno dovoljenje pravnomočno, lahko na komunalnem podjetju zaprosiš za dovoljenje za gradnjo vodovodnega priključka. Tudi z Elektrom se lahko pogovarjaš šele takrat. Na odločbo čakaš en do dva tedna, šele z njo pa se lahko dogovarjaš s koncesionarjem za gradnjo vodovodnega priključka. Izvajalec pa po navadi začne graditi šele, ko ima vse priključke. Ko bova zgradila vse priključke in začela zidati, bova pisanje dopolnila.

Tomaž in Gretel

© Copyright iskreni.net

Za komentiranje se prijavite.