Bog vas blagoslovi, dragi duhovniki

V zadnjih tednih je po naši župniji završalo. Zatrdno smo namreč izvedeli, kar se je po tihem že šušljalo, da naš gospod župnik po dolgih letih služenja odhaja na drugo delovno mesto.

zupnik se poslavlja

Biti duhovnik

V teh dneh smo v Sloveniji bogatejši za nove mašnike. Komaj trije so, Slovenija pa je zaradi njih neizmerno bogatejša. Odpovedali so se svojim osebnim sanjam in se dali na razpolago. Kjer bodo čutili, da lahko pripomorejo, tam se bodo trudili po najboljših močeh. In hkrati, ko bo prišel čas, jih bodo njihovi nadrejeni poslali drugam. V novo službo, k novim ljudem in izzivom. Pospravili bodo svoje stvari v kovček in se odpeljali v neznano. In se tam spet dali na razpolago. Čez noč se bodo pretrgale ustaljene navade, vezi in začeli bodo čisto, čisto od začetka.

On, ki odhaja

V času svojega življenja sem živela v treh različnih župnijah in bila že večkrat priča zamenjavam dušnih pastirjev. Nikoli ni bilo enostavno.

Naš – še vedno je naš – župnik zelo živi z župnijo. Podpre vsako pobudo, je prisoten, kjer le more, prisluhne vsakemu, deli smeh in pesem. Hkrati pa redno ponižno kleči pred Najsvetejšim. Vodenje župnije obvlada, vzpostavil je svoj red, svoj način, poskrbel za duhovni in materialni napredek v župniji, vzpostavil različne skupine, jih podpiral, vpeljal sodelavce, jih sicer spremljal, ampak jim tudi zaupal, zdaj pa je tega obdobja konec. Včasih si mislim, da se mora počutiti podobno kot mama, ko ji otroci odhajajo v svet.

Mi, ki ostajamo

Iz izkušenj vem, da je redko kateremu duhovniku na začetku, ko po dolgih letih zamenja prejšnjega, lahko. Ljudje ne maramo sprememb, težko se nanje navadimo. Najraje bi, da bi šle stvari po starem, kot je bilo »od vedno«. Pa pride nekdo drug, z novimi pogledi, z novo energijo, z novim načinom. Nekatere stvari nadomesti, nekatere stvari zanemari, nekatere stvari prične na novo. Vendar spremembe nikoli avtomatsko ne pomenijo le poslabšanja. Samo ustaviti se moramo, sodelovati in se puščati presenetiti.

Nam, ki ostajamo, je lažje. Zato je dobronamerna podpora novega župnika naša največja naloga in hkrati zahvala ter potrditev, da vse dušnopastirsko delo preteklih let ni bilo zaman.

On, ki prihaja

Življenje je sestavljeno iz nenehnih prihodov in odhodov, začetkov in koncev, prilagajanja in potrpežljivega učenja drug od drugega. Duhovnik, ki prihaja, je na nek način nepopisan list. Govorice sicer segajo daleč preko meja župnije, ampak nikoli ne vemo, kako se bo točno določeni duhovnik znašel v točno določeni župniji med točno določenimi ljudmi. In zato je prav, da mu, kljub sebični žalosti, ker je nekega obdobja konec, zaželimo toplo dobrodošlico. Njemu, po čigar rokah bo med nas prihajal Jezus.

Bog naj vas obilno blagoslavlja, dragi duhovniki. Tiste, ki prihajate, tiste, ki odhajate, in tiste, ki ostajate.

 

Foto: archindy.org

4.8
16 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.