»Na Islandiji splavijo čisto vsakega otroka, za katerega ugotovijo, da ima Downov sindrom«

V začetku januarja je na Irskem potekala konferenca Združenja državljanov, na kateri je dr. ginekologije in porodništva Peter McParland udeležencem neprizadeto spregovoril o žalostni usodi nerojenih otrok z Downovim sindromom na Islandiji.

downov deklica

Med svojim polurnim govorom je dr. McParland med drugim podal grozljivo dejstvo: »Na Islandiji splavijo čisto vsakega otroka, za katerega ugotovijo, da ima Downov sindrom.«

Islandija je s tem početjem postala prva država, ki odprto stremi k temu, da bi izkoreninila Downov sindrom med državljani. Temu dejstvu v prid govori zgovoren podatek, da se v zadnjih petih letih v državi ni rodil niti eden otrok z Downovim sindromom.

Islandija pa žal ni edina v svojih prizadevanjih, da bi ustvarila svet brez ljudi z Downovim sindromom. Ideja postaja epidemija, saj ljudje vedno pogosteje v svoje roke jemljejo usodo nerojenih otrok na podlagi rezultatov testov v nosečnosti.

Islandiji takoj za petami sledi Nemčija z jasno vizijo, da želi v naslednjih desetih letih povsem preprečiti rojstva otrok z Downovim sindromom.

Po javno dostopnih podatkih se predvideva, da se tako v Veliki Britaniji kot v ZDA splavi kar 90 % otrok, za katere testi pokažejo Downov sindrom, pri čemer se odpirajo številna vprašanja.

Kdo smo mi, da bi odločali o življenju nekoga, ki ima Downov sindrom? Kaj nam daje pravico, da dosodimo, da bo ogrožal družino in družbo?

Sploh vemo, da 99 % ljudi z Downovim sindromom svoje življenje opisuje kot srečno? V populaciji ljudi brez Downovega sindroma nikoli ne bomo dosegli tega odstotka.

Ali vemo, da ljudje z Downovim sindromom bogatijo okolje, v katerem živijo? Starši namreč opisujejo, da je njihov pogled na svet veliko bolj pozitiven, odkar se jim je rodil otrok z Downovim sindromom.

Toda svet, v katerem živimo, žal stremi k temu, da v njem ne bi bilo »nepopolnih« ljudi. Ljudje s kakršnokoli posebno potrebo ali omejitvijo naj bi bili v napoto družinam, družbi, državi.

Na današnji dan, 21. marca, ko že dvanajsto leto zapored obeležujemo Svetovni dan Downovega sindroma, v razmislek podajam naslednje: mar nam je idealizem res že tako zasenčil razum, da ne zmoremo več prepoznati vrednosti ljudi z Downovim sindromom? Ljudje z Downovim sindromom namreč v svet prinašajo veliko upanja in ljubezni, česar tisti, ki jim omejujejo možnosti, da bi se sploh rodili, ne bodo nikoli razumeli.

Foto: parents.com

4.4
39 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.