Sinoči sva se vrnila z duhovnih vaj

Poletni dopust z možem večkrat končava z obiskom duhovnih vaj. Tako dodava dnevom, posvečenim predvsem družini in našim medsebojnim odnosom, še »češnjo na vrh torte«.

couple-talking10-1

Ne uspe vedno, ampak letos smo takoj, ko smo se vrnili z morja in pospravili morske pripomočke, spet napakirali svoje kovčke in nahrbtnike in se podali vsak na svoj konec. Starejši otroci so odšli na skavtski tabor, najmlajša pa se je z nama odpeljala na duhovne vaje. Tako sva bila povsem mirna, ker sva imela vse otroke »pospravljene na varnem«. In bila sva že spočita in naspana. Skratka – idealni pogoji za to, da se popolnoma posvetiva drug drugemu in najini zakonski rasti.

In bilo je jutro, prvi dan …

Za svojega duhovnega svetovalca sva si leta nazaj izbrala duhovnika, ki naju je v tem času že dobro spoznal. Hvaležna sva mu, da naju spremlja še iz študentskih, samskih let. Ve za večino najinih bojev; z njim sva prerešetala nemalo težkih vprašanj. Je duhovni spremljevalec najine zakonske skupine in za zakonce vsako leto pripravi niz duhovnih vaj. Ko jih pripravlja, nobeno leto ne zgreši glasu Svetega Duha. Vedno so na duhovnih vajah namreč točno tiste teme, o katerih se morava poglobljeno pogovoriti in naju žulijo …

In tako sva se že takoj prvo jutro odpravila na raziskovalni potep po globinah najinega zakona.

Dinamika duhovnih vaj

Praviloma gre na duhovnih vajah tako, da se nekaj začetnega časa uigravaš in iščeš, če je treba, počivaš ali celo zaspiš, potem pogovor steče, vmes pa se kdaj ustavi. Ustavi se lahko zaradi različnih razlogov. Včasih prideta do težave, ki zahteva več pozornosti, včasih stojita vsak preveč samo na svoji strani in ne znata poiskati sredinske rešitve, s katero bi bila zadovoljna oba. Včasih pa se ustavi kar tako, brez znanega razloga. Za ponovni zagon pogovora si midva »privoščiva« kakšno uro v cerkvi, v tihi molitvi, spoved in/ali pogovor z voditeljem. Ob koncu duhovnih vaj pa skušava ovrednotiti najine pogovore, se ponovno »posončiti« ob stvareh, ki so se naju globje dotaknile, in napraviti kakšen sklep.

Duhovne vaje so praznični dnevi najinega zakona. Dnevi, ko se nikamor ne mudi, ko otroci s svojimi potrebami pogovora ne prekinjajo ves čas, ko nekdo drug skuha, ko si spočit in zares naravnan dobrohotno ...

Pomembnost svetih dni za zakon

Duhovne vaje so praznični dnevi najinega zakona. Drži, vse leto se je potrebno redno pogovarjati in si deliti misli in občutke. Ampak vseeno se v vsakdanji naglici zgodi veliko stvari, ki kar zdrsnejo mimo, ne da bi jih delili, ovrednotili, razložili … Tudi v sicer lepem zakonu si hitro postaneš tujec. Včasih je dovolj že samo en »nepogovorjen« dan.

Dnevi, ko se nikamor ne mudi, ko otroci s svojimi potrebami pogovora ne prekinjajo ves čas, ko nekdo drug skuha, ko si spočit in zares naravnan dobrohotno, so zato še toliko dragocenejši.

In dnevi, ko na vso to človeško dragocenost še Bog izlije svoj blagoslov, so zares sveti dnevi zakona.

Vrnitev v življenje

Vsaka stvar se enkrat konča. Tudi duhovne vaje. Dogovorjeno je treba ponesti naprej v življenje. Z leti sva ugotovila, da je bolje, da ne narediva preveč sklepov, ker preveč sprememb pretežko uresničiva. In ker sva neuspešna, naju to frustrira. Greva raje po majhnih korakih. Če vsako leto kaj dopolniva in dogradiva, se na katerem področju bolj potrudiva, se sčasoma vseeno nabere.

Midva …

V teh dneh sva spet na novo zaljubljena. Počutim se tako kot v najinih prvih mesecih. S tem da danes zares vem, v koga sem zaljubljena. Na začetku sva se šele spoznavala, danes pa ga poznam in on pozna mene, ker je za nama kar nekaj skupnih let in ker sva se v preteklih dneh spet dodobra pogovorila, si povedala vse, kar razmišljava, čutiva in doživljava. Globoko čutiva zakramentalno svetost najinega zakona.

Spet sva dobila v najina zakonska jadra nov veter. Bogu hvala za to milost.

Foto: selipan.com

4.5
23 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.