Huda bolezen v nosečnosti: je še kakšna druga možnost kot splav?

Kot smo pisali že v članku Stroka priznava: »Splav nikoli potreben, da se reši življenje ženske«, tukaj nekoliko bolj podrobno pišemo o treh najpogostejših zapletih v nosečnosti, ki ogrožajo materino življenje, in njihovih oblikah zdravljenja.

pregnant-hospital-gown

Zunajmaternična nosečnost

Običajno jo odkrijejo zgodaj v nosečnosti, ko otrok, ki se razvija, ob sedanji tehnologiji nima možnosti za preživetje (ker postopka presaditve otroka s posteljico v maternico še ne poznamo). V večini primerov se otrok ugnezdi v jajcevodu namesto v maternici, kar pomeni življenjsko nevarnost za mater, ki bi ob rasti otroka in širjenju ter razpoku jajcevoda lahko izkrvavela. Splav v primeru izvenmaternične nosečnosti niti ne pride v poštev, saj se otrok ne nahaja v maternici, od koder bi ga lahko odstranili s standardnimi postopki splava, kot je na primer vakuumska aspiracija. Zato v tem primeru zdravniki odstranijo bodisi samo otroka s posteljico, bodisi z njim tudi del ali celoten jajcevod. Pri tem jim otroka ni potrebno razkosati ali kakorkoli drugače uničiti kot pri splavu.

Preeklampsija

O preeklampsiji govorimo, kadar pri nosečnici ugotovijo povišan krvni tlak in beljakovine v urinu. To stanje običajno nastane v drugem ali tretjem trimesečju. Blažje oblike običajno zdravijo z zdravili za zniževanje krvnega tlaka, počitkom in rednim zdravniškim nadzorom. Pri hujših oblikah (ki se na srečo zgodijo v večini primerov po 28. tednu nosečnosti, ko ima otrok že vedno več možnosti za preživetje zunaj maternice), zdravljenje poteka tako, da ženska otroka rodi. Običajno otroku pomagajo s steroidi, ki pospešujejo razvoj pljuč in mu tudi po rojstvu nudijo nego, s katero mu želijo omogočiti čim večje možnosti za preživetje.

Splav nikoli ni potreben za zdravljenje noseče ženske. Čeprav se lahko različne oblike zdravljenja v nosečnosti končajo s smrtjo otroka, moramo biti pri tem pojmovanju previdni.

Rak

Tudi veliko vrst raka lahko nastopi med nosečnostjo in čeprav lahko nekatere oblike zdravljenja škodujejo otroku, nikoli ni potrebno narediti splava, saj ta ženske ne bo ozdravil raka. Dr. Frederic Amant, ki ga je britanska medicinska znanstvena revija The Lancet opisala kot vodilnega moža v boju z rakom med nosečnostjo, je objavil vrsto člankov, v katerih opisuje svoje izkušnje z uspešno kemoterapijo in obsevanji mater ter njihovimi otroki, ki jih je spremljal v povprečju še 22 mesecev po rojstvu. Iz svojih izkušenj zato potrjuje, da splav ne izboljša materine prognoze, da je prognoza nosečnice podobna prognozi nenoseče ženske, da je onkološka operacija varna, da je kemoterapija varna po prvem trimesečju in da je obsevanje varno med prvim in drugim trimesečjem.

Splav ni oblika zdravljenja

Splav nikoli ni potreben za zdravljenje noseče ženske in čeprav se lahko različne oblike zdravljenja v nosečnosti končajo s smrtjo otroka, moramo biti pri tem pojmovanju previdni. Zdravniki v zgoraj naštetih in podobnih primerih na svojo zdravstveno prakso ne gledajo kot na splav, ki je namerno uničenje življenja nerojenega otroka, temveč kot na reševanje življenj, četudi ne uspejo vedno rešiti obeh – materinega in otrokovega.

Prav tako bi materam, ki so se v nosečnosti zdravile za katero od hudih oblik bolezni, delali krivico, če bi njihovo zdravljenje imeli za splav. Zavedati se moramo, da so njihovi otroci bili zaželeni in njihova smrt, čeprav v določenih primerih pričakovana, nehotena. Zato je nujno potrebno ločevati prakso splava od prakse zdravljenja nosečnic, ker medicinsko gledano splav nikoli ni potreben za ohranitev življenja ženske.

Foto: thecontributor.com

3.9
17 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.