Nekaj namigov za manj nesoglasij med starši in otroki

Starši menimo, da so otroci včasih naporni. Otroci menijo, da smo v bistvu naporni starši. In, roko na srce, večkrat se zgodi, da čisto po nepotrebnem ravno starši ustvarjamo ali stopnjujemo nesoglasja.

vzgoja

Kaj torej lahko storimo, če se vrtimo v krogu negativnih reakcij, nerganja ali kričanja z ene in druge strani? 

Kontrolirana uporaba besede 'ne'.

Poleg razumnih otroku v vsakdanu postavljamo tudi omejitve, ki so povsem nepremišljene. Morda smo preutrujeni ali morda nismo pripravljeni prisluhniti, kaj bi otrok sploh rad in tako smo starši včasih podobni malčku, katerega odgovor je striktni »ne«, še preden izrečemo vprašanje do konca. Če bi bilo iz naše strani teh omejitev manj in tiste maloštevilne jasnejše, se ne bi toliko razburjali zaradi vseh glasnih posledic, ki jih besedica »ne« prinese s seboj.

Povejmo naglas.

Potrebno je, da starši dobro poskrbimo zase, saj le tako otroci od nas lahko dobijo najboljše.Vzpostavimo družinsko pravilo, da delimo svoje misli in občutke med seboj. Ne takrat, ko se v vsakemu od nas nabere preveč vsega in to na plan izbruhne v obliki kričanja in nenadzorovanega mahanja z rokami. Povejmo sproti, umirjeno, spregovorimo o tem, kaj je za nas moteče, kaj nam je všeč, kaj nas osrečuje in kaj žalosti.

Bodimo zgled.

Skoraj vsi kdaj to počnemo. Kričimo na otroka, naj preneha kričati. S polnimi usti prosimo otroka, naj ne govori, medtem, ko je. Nepričakovano smo zasačeni na kavču z velikim sendvičem, čeprav se na našem kavču striktno ne je.

Če želimo, da nas otrok upošteva in ob nas odraste v zrelo in odgovorno osebo, bo naš dober zgled vreden več kot deset pravil skupaj.

So pravila jasno postavljena?

Pravila je potrebno postaviti jasno in premišljeno. Ne zato, ker je tako pri sosedih. Temveč tako, da so skladna z našimi vrednotami. Tako, da se počutimo mirni, ko so dorečena. Pri tako postavljenih pravilih smo lažje dosledni in tudi bolj samozavestni, ko jih je potrebno otroka naučiti, saj vemo, zakaj nekaj želimo. Pravila, postavljena iz nekega trenutnega principa, ne bodo v korist niti nam niti otroku.

Spremenimo rutino.

Če opazimo, da nas ob živce spravlja en in isti dogodek, je morda čas, da mu spremenimo rutino. Jutra, večeri, čas obrokov, čas pred spanjem  -  spremenimo dogovore, prevetrimo in skupaj ustvarimo nova pravila, s pogovorom poiščimo kompromise.

vzgoja1

Bodimo hvaležni.

Stvari si povejmo sproti, umirjeno, spregovorimo o tem, kaj je za nas moteče, kaj nam je všeč, kaj nas osrečuje in kaj žalosti.Tako hitro pozabimo na ljubezen in navdušenje trenutka, ko smo izvedeli za nosečnost. Na vzhičenost ob rojstvu, na neizmerno hvaležnost za tega otroka. Za točno tega otroka, ki se trenutno histerično valja pred našimi nogami. Hvaležnost dela čudeže – v srcu in na glas jo izražajmo pogosto, pa se bomo lažje spopadli z glasnim nestrinjanjem.

Skrbimo za svojega duha

Potrebno je, da starši dobro poskrbimo zase, saj le tako otroci od nas lahko dobijo najboljše. Kot sta zdrava prehrana in gibanje potrebna za telo, naš duh potrebuje molitev, mir, meditacijo, dobro knjigo ali samostojni izhod. Ne zanemarimo skrbi za svojega duha, sicer nas bo vznemirilo ali razjezilo že vsako najmanjše »napačno« dejanje otroka.

Kadar vse odpove …

… objemimo otroka in s tem z nežnim dotikom pozitivno odgovorimo na njegovo vedenje. Ali pa – če menimo, da izgubljamo nadzor in čutimo, da bomo odreagirali negativno – preprosto odkorakajmo stran. Dihajmo, štejmo, molimo – in se vrnimo k otroku šele, ko bomo prepričani, da vemo, kaj želimo storiti.

Foto: pinterest.com, idealistmom.com

4.9
14 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.