»Nič si ne morem načrpati!«

Črpanje je zahtevno in lahko utrujeno mamo psihično povsem dotolče. Mnoge mame – potem ko nič ne načrpajo  – začnejo dodajati umetno mleko. Pa mililitri načrpanega mleka sploh kaj povedo o dejanski količini mleka v prsih?

crpanje mleka

Vam je znana katera od spodnjih misli?

  1. »Novorojenček se hoče dojiti na 15 minut, zagotovo ne dobi od mene dovolj mleka.«
  2. »Moj dojenček ne prespi noči, kar naprej se prebuja, začelo mi je zmanjkovati mleka.«
  3. »Vsak večer joka, moje mleko ni dovolj kalorično.«
  4. »Otrok tišči roke v usta, zagotovo je po dojenju še lačen, nekaj je narobe z mojim mlekom.«

Če ima mama občutek, da v prsih nima dovolj mleka, lahko hitro zapade v začaran krog črpanja, tehtanja in dodajanja umetnega mleka.

Najpogostejši strah pri doječih mamah je, da nimajo dovolj (dobrega) mleka. Mnoge doživijo po porodu naval mleka, pojavijo se napete, polne dojke – te pa so pravzaprav znak, da telo še ni uravnalo ponudbe in povpraševanja in je ustvarilo preveč mleka. A to se mora sčasoma uravnati, dojke morajo postati enake kot prej. Normalno stanje dojk za dojenje je »mlahavo«, torej navidez prazno.

A če mama tega ne ve in njen otrok neutolažljivo joče, sama pa ima občutek, da v prsih nima mleka, lahko hitro zapade v začaran krog črpanja, tehtanja in dodajanja umetnega mleka, kar na koncu res vodi v zmanjšano količino mleka, velikokrat žal sledi tudi konec dojenja. Vstopna točka v to je prav – črpanje.

Zakaj nič ne priteče v črpalko?

»Otrok je jokal, moje dojke so bile prazne in mlahave. Patronažna mi je rekla, naj si poskusim načrpat, da vidiva, koliko mleka imam. V pol ure sem načrpala 10 ml. Stradala sem svojega otroka! Ko sem pripravila stekleničko, je 90 ml spil v nekaj minutah. Počutila sem se grozno.« Janja

Količina načrpanega mleka ne pove nič o tem, koliko mleka mama ima. Je zgolj pokazatelj tega, koliko ga lahko iztisne.

Žal so takšni nasveti s strani stroke (včasih tudi v porodnišnicah) še vedno zelo pogosti, a zelo škodljivi. Razumeti je potrebno, da količina načrpanega mleka ne pove nič o tem, koliko mleka mama ima. Je zgolj pokazatelj tega, koliko ga lahko iztisne.

Razlogi, zakaj mama morda ne načrpa veliko ali celo nič:

  1. Črpanje mleka je veščina, ki se je je potrebno naučiti in vsem niti slučajno ne steče sama po sebi.
  2. Če mama črpa nervozna in v strahu, da mleka ni, ga najverjetneje ne bo načrpala kaj preveč. Ob črpanju bi morala biti sproščena, privošči si lahko tople obkladke na prsih, si jih nežno krožno masira (tehnika Chele Marmet) in vzpodbuja pretok mleka.
  3. Pri dojenju se ob pogledu na otroka in zaradi otrokovega stimuliranja živcev na kolobarju sprošča oksitocin ("hormon ljubezni"), ki poskrbi za izcejalni refleks, ko mleko začne teči. To mnoge ženske ob mehanski plastični črpalki doživijo veliko težje, nekatere nikoli.
  4. Tako kot imamo ženske različne oblike prsi in potrebuje vsaka drugačen nedrček, bi morda vsaka morala preizkusiti tudi različne črpalke. Težava je lahko že v napačni izbiri velikosti črpalke, tu so potem še ročne in električne. Skratka, če ne gre z eno, še ne pomeni, da ne obstaja kakšna, s katero se to ne bi dalo izvajat. Mnogim pomaga tudi odstranitev »gume« med dojko in črpalko.
  5. Obstajamo mame, ki nismo nikoli načrpale nič, dojile pa smo dolgo. Ko je bil moj sin star sedem mesecev, sem želela načrpati za en obrok. Da sem načrpala 100 ml, sem potrebovala dva dneva. Sin se je sicer potem dojil več kot dve leti.

Obstajamo mame, ki nismo nikoli načrpale nič, dojile pa smo dolgo.

Če torej mama črpa mleko, da bi videla, koliko ga ima, naj s tem preneha. Količina mleka, ki ga bo uspela iztisniti, ni merodajna za sodbe o količini mleka v prsih nasploh.

Mi bo tehtnica res v pomoč?

Še večje breme si mama naloži, če začne dojenčka tehtati pred in po podoju, da bi videla, koliko poje v enem obroku. Tudi to je nesmiselno početje. Tehtanje je smiselno, če že, najpogosteje enkrat na teden, vedno ob istem času, v obzir pa je potrebno vzeti, da lahko kak teden pridobi manj, kak teden pa več. Pomembno je, da v enem mesecu pridobi najmanj 480 g.

Veliko bolj merodajno je število polulanih plenic, teh naj bo med pet in šest na dan. Dojen otrok bi naj na začetku tudi redno kakal. Opazujte otroka: je srečen in zadovoljen? To naj bo pomembnejše od številk. Tehtnice so lahko narobe umerjene, imajo mersko napako, neka mamica je nekoč pisala celo o tem, da je tehtnica po podoju kazala manj kot pred njim. Absurdno bi bilo zanašati se zgolj na številke, sploh če vemo, da je novorojenčkov želodček prvi dan velik kot češnja:

NEWBORNS STOMACH
Velikost novorojenčkovega želodčka: prvi dan kot češnja, tretji dan kot oreh,
pri enem tednu kot marelica in šele pri enem mesecu v velikosti večjega jajca.

Novorojenček ima na primer tretji dan želodček velik kot oreh, to pomeni, da bi čez cel dan iz prsi spil nekje 30 ml, to pa je hkrati tudi količina, ki jo v porodnišnicah po navadi v steklenički pripravijo za en obrok!

Je črpanje v kakšnem primeru smiselno?

V določenih primerih črpanje ali pa ročno stiskanje vendarle lahko pomaga: a samo če se ga uporablja kot sredstvo za pomoč, ne za test in preverjanje količine mleka. Črpanje je smiselno, če z otrokom v porodnišnici mama ne more biti skupaj, če se rodi prezgodaj in s šibkim sesalnim refleksom (potem ga z materinim mlekom dohranjujejo po brizgi ali žlički raje kot po steklenički, da ne razvije sesalne zmede) ali če je zaradi napornega poroda (epiduralna analgezija, umetni popadki, protibolečinska injekcija …) utrujen. Poleg črpanja se je vedno smiselno truditi pristavljati.

Dojka ni steklenička, iz katere bi spili tekočino, potem pa čakali, da nam jo nekdo spet napolni.

Hranjenje po steklenički ni isto kot dojenje

Dojenček, ki se hrani po steklenički, ima obroke približno na tri ure, dojenčku, ki se doji, pa dojenje nikoli ni zgolj prehranjevanje, zato mu ne bi smeli uvajati urnika (razen če gre za zaspančka, v tem primeru pobudo za dojenje prevzame mama in ga pristavlja čim več). Je tudi crkljanje, umirjanje, povezovanje … Poleg tega dojka ni steklenička, iz katere bi spili tekočino, potem pa čakali, da nam jo nekdo spet napolni. Mleko se namreč neprenehoma tvori in vedno je, tudi če se je otrok dojil 10 minut nazaj.

Še pomembneje, nikoli ne bi smeli od doječih mam zahtevati izpolnjevanja količinskih norm v smislu nujnosti načrpati določeno število mililitrov. Še bolj nesmiselno je preračunavanje, s koliko mililitri umetnega mleka je potrebno otroka dohraniti, če je med podojem pridobil na primer 15 gramov. Takšni merski pretvorniki ne obstajajo.

Zaupajte svojemu telesu, da bo poskrbelo za otroka, in nenazadnje zaupajte svojemu otroku, da si bo vzel, kolikor potrebuje.

Kaj torej storiti za več mleka?

Če je otrok torej nemiren in joče, ga pristavimo. En dodatek morda za otroka ni usoden, ni pa neobhoden. Če ima mama občutek, da ima premalo mleka, naj si raje privošči laktogene izdelke (sezam, brezalkoholno pivo, čaj/tinktura grško seno, polenta), obroki naj bodo polnovredni, nasitni, vnos tekočine naj bo primeren (2 - 3 l vode na dan) in dovolj naj počiva. Za dan, dva ali tri si naj privošči »kengurujčkanje« z otrokom, torej stik koža na kožo, ležita naj v postelji, kjer otroka čim več pristavlja. Spočito in okrepčano mamino telo bo ob povečanem povpraševanju – ki ga dojenček ustvari, ko je pogosto pristavljan – ustvarilo toliko ponudbe, kot je potrebno. Na kratko rečeno: več kot bo dojenček sesal, več bo mleka.

Predvsem je pomembno, da si mama zaupa in se obkroži z ljudmi, ki ji bodo pri tem v pomoč. Če v bližini nimate ustrezne podpore (»Raje mu daj stekleničko, vidiš, da je lačen, kaj vaju 'matraš'?«), pokličite svetovalko za dojenje, poporodno doulo ali prijateljico, ki ima pozitivno izkušnjo z dojenjem. Zaupajte svojemu telesu, da bo poskrbelo za otroka, in nenazadnje zaupajte svojemu otroku, da si bo vzel, kolikor potrebuje. Enako kot to funkcionira brez tehtanja in črpanja pri živalskih samicah, funkcionira tudi pri nas.

Podporo in pomoč poiščite tudi, če se vam zdi, da spadate v tistih nekaj odstotkov žensk, ki ne morejo polno ali sploh dojiti. Podlaga za dokončno sodbo in opustitev dojenja naj ne bodo izčrpani mililitri. A tudi če na koncu ne boste dojili, se zavedajte, da zaradi tega niste nič slabša mama od tiste, ki doji. Materinska ljubezen se ne meri v mililitrih.

Urška Repnik se izobražuje za poporodno doulo in samostojno svetovalko za dojenje pri Childbirth International

Foto: lansinoh.com

4.2
33 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.