Ne nosite otroka s pogledom naprej

Dojenčki, ki se v kengurujčkih nosijo obrnjeni navzven, proč od telesa staršev, so precej vsakodneven prizor tudi na naših ulicah. A čeprav mnogi proizvajalci tak način nošenja ponujajo in se zdi otroku prijazen, je zanj vse prej kot priporočljiv.

otrok navzven2

Starši, ki svoje otroke nosijo – na najrazličnejše načine – to gotov počno z najboljšimi nameni. Otroka običajno nosijo obrnjenega navzven, ker menijo, da mu s tem omogočajo boljši pogled na svet in lepšo izkušnjo. Tako priporočajo celo proizvajalci nekaterih pripomočkov za nošenje, med katerimi se je danes že težko znajti! A številni strokovnjaki v tujini opozarjajo, da gre za način nošenja, ki je predvsem za otroka naporen in celo škodljiv. Težave se kažejo na več področjih:

1. Slabo za otrokovo hrbetnico

Hrbtenica novorojenega otroka nima oblike dvojnega S kot hrbtenica odraslega, ampak je zaokrožena v obliki črke C in se šele postopno razvija v dvojni S. Če otroka nosimo obrnjenega navzven, tako da mu nogice bingljajo navzdol, ga silimo v povsem nenaraven položaj – preveč zravnana hrbtenica – ob tem, da tudi mišice, ki bi lahko hrbtenico podprle, pri otroku še niso razvite.

2. Slabo za razvoj kolkov

Pri nošenju navzven nogice otroka bingljajo iztegnjene navzdol, kar je povsem nenaraven položaju in slabo za razvoj kolkov. Otrokova medenica je namreč naravno nekoliko zasukana naprej v primerjavi z odraslim, zato je najbolj naraven položaj otrokovih nogic, da so pokrčene navzgor in razširjene. To je tudi optimalno za zdrav razvoj kolčnih sklepov, ki pri dojenčkih še zorijo. Pri nošenju je zato pomembno, da se otrok lahko z razširjenimi in navzgor pokrčenimi nogami opre ob telo tistega, ki nosi.

3. Pritisk na mednožje

Ker je otrok zravnan, vsa njegova teža pritiska na mednožje, kar je slabo tako za hrbtenico kot za moda pri dečkih (pa tudi pri deklicah pritisk na sramno kost ni ugoden). V optimalnem sedečem položaju z navzgor pokrčenimi nogami pa se teža lepo porazdeli čez celoten otrokov hrbet, zadnjico in stegna.

4. Slabo podprta glava in vrat

Še posebej nevarno je, če glavica zelo majhnega (posebej spečega) otroka zdrsne naprej in mu s tem oteži ali onemogoči dihanje. Navzven obrnjen otrok tudi ob strani nima zadostne opore za glavo in jo težje nadzoruje, ker se nima s telesom kam opreti (porušeno težišče).

5. Preobremenjenost z dražljaji

Mnogi starši pravijo, da je otroku ta položaj všeč, ker želi videti svet. Težava pa se pojavi, da si otrok v tem položaju ne more sam »odmeriti« količine dražljajev, ki jih je sposoben prenesti, saj nima možnosti umika. Otrok, ki je obrnjen k telesu starša, lahko v takem primeru svojo glavo obrne navznoter, se »skrije« in zaspi. Preobremenjenosti z dražljaji tudi ni mogoče vedno takoj prepoznati, saj se lahko sprva kaže le kot veliko vznemirjenje ali navdušenje. Strokovnjakinja za nošenje otrok dr. Evelin Kirkilionis opozarja, da ker mora otrok slej ko prej napetost dati iz sebe, se to lahko izrazi šele z jokom v večernem času, pred spanjem.

6. Pomanjkanje očesnega stika s staršem

Stik z obrazom starša je ključnega pomena za zdrav nevrološki razvoj v prvih 6 mesecih, pa tudi kasneje otrok interpretira dogajanje v svetu preko izrazov, ki jih razbira na obrazu, pravi dr. Henrik Norholt iz univerze v Kopenhagnu. Če mu onemogočimo očesni stik s staršem, ga tako izpostavimo nepotrebnemu stresu, ki dolgoročno lahko povzroči duševne motnje. V škotski raziskavi med otroki, ki so jih starši vozili v vozičkih obrnjene proč od sebe, so ugotovili, da ti manj govorijo, se smejijo in komunicirajo s svojimi starši in tudi manj spijo (znak povečanega stresa) od otrok, obrnjenih k staršem. Avtorica raziskave, dr. Suzanne Zeedyk pravi: »Naši izsledki kažejo na to, da je za te otroke v vozičkih življenje čustveno osiromašeno in stresno. Otroci, ki so pod stresom, pa zrastejo v anksiozne odrasle«.

7. Večja obremenitev hrbtenice starša

Navzven obrnjen otrok težišče premakne dlje od telesa tistega, ki nosi, kar pomeni večjo obremenitev za hrbtenico starša. Otrok, ki je obrnjen k telesu starša, pa se ga pri pravilnem nošenju oklene in mu s tem »pomaga« pri nošenju.

8. Otrok teže uravnava temperaturo:

Pri nošenju navzven otrok preko izpostavljenega trebuha in okončin izgublja več toplote, kot če je z udi in trebuhom prižet k telesu starša in s hrbtom obrnjen navzven (na hrbtu je več maščobnih celic, ki so »izolatorji«). Posebej pozimi so izpostavljene okončine v večji nevarnosti, da pride do omrzlin.

Kam z radovedneži?

Če imate malega radovedneža, ki pri nošenju želi opazovati svet okrog sebe, sta veliko bolj priporočljiva položaja, ko se otrok nosi na boku ali na hrbtu (čim više, da lahko vidi čez ramo), vendar še vedno oprt ob vaše telo (obrnjen k njemu), ki mu daje oporo in varnost.

4.5
14 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.