Zakaj lahko tesen čustveni odnos med starši in najstniki prepreči marsikatero travmo?

Pred kratkim sem si ogledala angleško nadaljevanko, posneto po resničnih dogodkih, z naslovom Grooming gangs (»Snubitvene tolpe«), ki se me je zelo dotaknila. Zgodba govori o tem, kako so tri prijateljice v najstniških letih postale žrtev pedofilov.

grooming gangs

Njihovo zgodbo bom uporabila za boljšo ilustracijo tega, zakaj je tesen čustveni odnos med starši in otroci, tudi najstniki, tako zelo pomemben.

Krhki ali skrhani odnosi med najstniki in starši lahko pripeljejo do travmatičnih izkušenj

Glavna junakinja izhaja iz sicer zdrave družine, ki pa se je znašla v stresni situaciji, ker je oče izgubil službo. Ostali so brez prihodka, zato so se posledično morali preseliti v skromnejše stanovanje, v popolnoma neznano okolje.

Tudi odnos med hčerko in starši se je zaradi stresa skrhal. Tako si je hčerka našla svojo družbo, v kateri se je počutila sprejeto. Kljub sprva pozitivnem počutju v novi družbi, kjer so dekleta prekomerno »žurale«, se je kmalu znašla znotraj pedofilskega kroga in postala njihova žrtev.

Otroci, tudi najstniki, imajo naravno potrebo po tesnem stiku s svojimi starši, saj potrebujejo čustveno varnost.

Čustvena varnost potreba otrok vseh starosti, tudi najstnikov

Otroci, tudi najstniki, imajo naravno potrebo po tesnem stiku s svojimi starši, saj potrebujejo čustveno varnost. V znanosti se ta pojav imenuje navezanost.

Kaj je čustvena varnost? Otrok se počuti varnega takrat, kadar je sprejet tak, kakršen je, z vsemi 'napakami' vred, kar za starše lahko pomeni pravi izziv.

A kadar se vzgoji svojega otroka zares posvetimo, z njim preživljamo dovolj časa in ga pri tem nepristransko opazujemo – njegove odzive na okolico, obnašanje v različnih situacijah …

Če se z njim dovolj pogovarjamo, brez nepotrebnega prekinjanja in predčasnih nasvetov, ga bomo dodobra spoznali in ga tudi razumeli ter lažje sprejeli, takšnega, kakršen je.

Starši imamo premalo časa in znanja za negovanje odnosa z otroki

Kanadski razvojni psihologa Gordon Neufeld meni, da naša družba ne podpira izgradnje in negovanja odnosov med starši in otroki.

Izgradnja odnosa med starši in otroci zahteva voljo, trud, čas ter tudi nekaj znanja. Volja in trud po mojem mnenju nista problem: večino staršev, ki jih poznam, zelo skrbi blagostanje njihovih otrok.

Problematična postaneta čas in znanje. Mnogi starši enostavno nimajo časa, da bi se otrokom dovolj posvečali. Življenjski stil in vrednote naše družbe starše silijo v obnašanja in dejanja, ki ne podpirajo zdravega družinskega življenja, ki je osnova za izgradnjo zdravih in stabilnih odnosov med starši in otroki.

Otroke že zelo zgodaj prepustimo vrtcu, pozneje pa šoli, kjer večino časa preživijo med svojimi vrstniki. Od njih prevzemajo vrednote in vzorce obnašanja.

To, da starši otroku nudijo čustveno varnost, ne pomeni, da otroku vse dovolijo. Pomeni pa, da njegova doživljanja in občutke ter ideje in misli jemljejo resno.

Vse to v vrstniško skupino preko medijev lansira popularna kultura, ki tako določa, katero glasbo bodo otroci poslušali, kako se bodo oblačili in kakšno pričesko bodo nosili. Kar je še bolj delikatno, vanjo vnaša tudi vrednote, kot so pomen zunanjega izgleda in priljubljenosti med vrstniki ter uspeh v družbi, namesto spoštovanja, sočutja in modrosti.

Poleg tega po mojem mnenju primanjkuje tudi znanja o tem, kaj otroci zares potrebujejo. Tendenca, ki vlada vzgojnemu stilu naše dobe je želja, da bodo naši otroci srečni, srečo pa naj bi zagotavljale materialne dobrine in družbeni status oz. uspeh v družbi. O tem, kaj človeka zares notranje izpolnjuje in ga dela srečnega, večina nima pojma.

Čustvena varnost ne pomeni brezmejne svobode

To, da starši otroku nudijo čustveno varnost, ne pomeni, da otroku vse dovolijo. Pomeni pa, da njegova doživljanja in občutke ter ideje in misli jemljejo resno. Takrat otrok oziroma najstnik intuitivno čuti, da delujejo v njegovo dobro in so zato vredni zaupanja.

Če torej starši uživajo otrokovo zaupanje, bo otrok lažje sprejel meje, ki so mu jih postavili. Bolj bo pripravljen npr. spoštovati dogovore, saj bo čutil, da so na 'njegovi strani', obdržal bo prirojeni  občutek pripadnosti družini in bo zato bolj voljan s starši sodelovati.

Otroci, ki niso varno navezani na starše, so zelo ranljivi

Otroci, ki jim starši ne nudijo čustvene varnosti, pa čustveno zelo ranljivi, iz česar izvirajo mnogi problemi, s katerimi se danes soočajo mladi in družba na sploh: nespoštovanje avtoritete oz. odraslih, nihilizem, samomorilnost, samopoškodovanje, zatekanje k drogam,  prezgodnja seksualizacija, medvrstniško nasilje, tolpe itd.

Otrok, ki ni navezan na starše, se v težavah ne bo obrnil za pomoč nanje, temveč na svoje vrstnike.

Otrok, ki ni navezan na starše, se v težavah ne bo obrnil za pomoč nanje, temveč na svoje vrstnike. Vrstniki praviloma niso psihološko dovolj zreli, da bi drug drugemu lahko ponudili konstruktivne rešitve. Namesto tega se vsi skupaj kaj zlahka znajdejo v kriznih situacijah, ki jim jih naša družba ponuja v obilici.

Junakinje v začetku omenjene zgodbe so se tako znašle v nadvse tragični situaciji. Postale so žrtve pedofilov, prijaznih “stričkov”, ki so sprva ugodili njihovim željam, kasneje pa za to zahtevali plačilo –spolni odnos.

Kaj pa če se kljub zdravemu čustvenemu odnosu med starši in otroci kaj zalomi?

V primeru, da se otrok, kljub zdravemu odnosu med njim in starši, zaradi različnih razlogov, vseeno znajde v težavah, mu bodo starši prav zaradi dobrega odnosa, lažje pomagali pri njihovem reševanju.

Eni izmed glavnih junakinj zgoraj omenjene nadaljevanke, posnete po resničnih dogodkih, ki se je v osnovi dobro razumela s svojimi starši, a se je njihov odnos zaradi stresne življenjske situacije skrhal, so iz situacije pomagali ravno njeni starši. Uživali so dovolj njenega zaupanja, da je nazadnje sprejela njihovo pomoč.

Prav ona je bila tista, ki je sprožila obsežno policijsko akcijo, ki je na koncu vendarle obrodila sadove. Odkrili so namreč obširno kriminalno združbo, katere žrtve so bili premnogi angleški dečki in deklice.

Foto: grimsbytelegraph.co.uk

 

4.8
13 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.