10 nasvetov, kako vzdrževati zdrav odnos z najstnikom

Biti mama ali oče najstniku ali najstnici je pravi izziv. To sama trenutno izkušam na lastni koži. A je to obdobje starševstva lahko tudi zelo lepo.

starsi in hci

Moja najstnica se razvija v sebi lastno osebnost, jaz pa imam priložnost, da jo v tem procesu spremljam in ji pomagam. Le kaj je še lahko dragocenejšega?

Kaj lahko starši storimo za zdrav in trden odnos z najstnikom, da mu bomo lahko zgled in dobrodošla opora v njihovem procesu odraščanja?

1. Obvladujmo svoja čustva

Kadar nas obvladujejo čustva in ne mi njih, se bo naš otrok od nas odvrnil. Nasprotno pa bosta naša umirjenost in prisebnost otroka privlačila. Če najstniki vedo, da jih ne bomo poniževali ali kričali nanje, jim bo veliko lažje zaupati nam svoje težave in povedati resnico.

Vedno moramo obvladovati svoja čustva, ne glede na to, kako se naš najstnik obnaša in kaj stori.  Od našega (ne)obvladovanja samega sebe je odvisno, ali bomo spodbujali in negovali spoštovanje in bližino med nami in otrokom ali pa bomo s svojimi čustvenimi izbruhi najstnika odvrnili od sebe.

2. Bodimo oče ali mama, na katerega se bo najstnik lahko obrnil za pomoč

Kadar je naš najstnik v stiski in težavah, mora imeti prostor, da se popolnoma odpre in, po potrebi tudi razjoče, starši pa moramo ostati mirni in prisebni. Starši moramo v takih trenutkih pokazati, da smo odrasli, ki obvladujemo situacijo.

Kadar se otrok obrne na nas glede kake »vroče« ali težke teme, vzemimo to kot znak njegovega zaupanja. Najstniki morajo čutiti, da smo starši zaupanja vredni, sposobni rešiti situacijo, v kateri so se znašli, kajti lahko se zgodi, da je oni sami ne bodo mogli. Samo takrat se bodo obrnili na nas za pomoč.

To, da najstnikove besede jemljemo resno, pokažemo najprej tako, da ga poslušamo do konca.

3. Naučimo se zares poslušati

Pogovarjajmo se s svojim najstnikom. Najprej globoko vdihnimo in se zavejmo svojih notranjih občutkov. Bodimo navzoči in umirjeni. Kadar smo umirjeni, ne pomeni, da smo pasivni ali da se počutimo podrejene. Daleč od tega. Kadar smo umirjeni, smo navzoči, čustva in misli nas ne obvladujejo.

Ta notranja drža name ne zagotavlja, da se nam bo najstnik popolnoma odprl, se nam popolnoma zaupal. Vsekakor pa nam omogoča, da ga nevsiljivo spodbujamo, da nam pove več.

Kadar smo umirjeni in navzoči, smo lažje zbrani, kar nam tudi omogoča, da se kar se da primerno odzovemo na najstnikovo stisko. Naš primeren odziv bo okrepil odnos z najstnikom.

4. To, kar nam najstnik zaupa, jemljimo resno

To, da najstnikove besede jemljemo resno, pokažemo najprej tako, da ga poslušamo do konca. Da mu ne skačemo v besedo in ne polagamo besed v usta. Seveda se z izrečenim ni potrebno strinjati, vsekakor pa moramo poslušati do konca.

Pogosto najstnik najbolj potrebuje to, da jemljemo njegove občutke in čustva zares. To jim pogosto pomaga, da se umirijo in svoje ravnanje vidijo jasneje. Lahko jim rečemo denimo:

»Vidim, da si zaradi tega res vznemirjen.«
»To te je pa res razjezilo!«
»Verjamem, da te to frustrira.«
»Uf, to pa mora boleti.«

5. Povejmo mu/ji nekaj pozitivnega, a iskrenega

Lahko mu povemo, da resnično cenimo dejstvo, da se nam je izpovedal. Ali, da občudujemo, kako je uspel hitro pomiriti svoja čustva in govoriti samoobvladano. Lahko se mu tudi zahvalimo, da je bil tako iskren.

6. Ne prepirajmo se z najstnikom, raje povejmo svoje mnenje

Naš najstnik ima lahko drugačno mnenje o določeni stvari, kot mi. Nikar ga ne prepričujmo v naš prav, vsekakor pa se moramo naših načel in prepričanj trdno držati. To je nekaj drugega, kot pa prepričevanje in vsiljevanje lastnega mnenja.

Bolj kot ga bomo skušali prepričati v naš prav, bolj nas bo on skušal prepričati v njegov prav. Takšno pregovarjanje ne pelje nikamor. Izzove zgolj še večjo jezo in frustracijo v obeh, tako v najstniku kot tudi v nas, starših.

oce sin3

7. Preden načnemo težko temo, najstnika najprej pohvalimo

Lahko začnemo z: »Živijo, fino, da si spet doma.« Ali pa: »Opazila sem, da si pomagal svoji sestri. Super!« Možnosti je veliko.

Ko smo na tak način ustvarili pozitiven stik, lahko omenimo problem: nespoštljivo obnašanje včeraj, nespoštovanje dogovora, izogibanje hišnim opravilom itd.

Potem nadaljujmo z nečim pozitivnim: »Hvala, ker si me poslušala.« Ali: »Hvala za tvoj čas.«

Če pogovor začnemo takoj z nečim težkim ali negativnim, se bo otrok čutil napadenega in se bo takoj postavil v obrambni položaj. Bolje je začeti z nečim pozitivnim, a iskrenim, da pritegnemo najstnikovo pozornost, potem pa se pogovorimo o dotični težavi.

8. Bodimo najstniku pozitiven zgled

Če želimo, da se najstnik nauči prevzemati odgovornost za lastna dejanje, tudi za napake, ki jih stori, mu moramo dati temu primeren zgled. Torej moramo tudi starši prevzemati odgovornost za svoja dejanja in morebitne napake, ki smo jih storili.

Pri komunikaciji z najstnikom natančno opazujmo svoje besede in telesno govorico. Zavijanje z očmi ali opazke, kot so »ne bodi tako pameten«, v najstniku zbudijo jezo in upor.

Starši smo tisti, ki smo otrokom zgled, od katerega se učijo. Od nas se bodo postopoma naučili tudi obvladane drže, zaradi katere smo v stresnih situacijah umirjeni in navzoči.

9. Izogibajmo se sarkazmu – ta ne deluje

Pri komunikaciji z najstnikom natančno opazujmo svoje besede in telesno govorico. Zavijanje z očmi ali opazke, kot so »ne bodi tako pameten«, v najstniku zbudijo jezo in upor, ali pa celo potrebo, da se nam maščuje. So tudi znak, da ne obvladujemo svojih čustev in da nismo popolnoma umirjeni.

Sarkazem je po navadi izraz nakopičene jeze in frustracije. Takrat je potrebno storiti korak nazaj in pogledati, kaj se dogaja znotraj nas. Vsekakor pa sarkazem nikoli ne pripomore k rešitvi situacije. Po vsej verjetnosti bo v naš odnos z najstnikom vnesel zamere in ga tako skrhal. Tega pa si starši zagotovo ne želimo.

10. Vzdržujmo skrb za samega sebe, samozavedanje in samoobvladovanje

Otroci si zagotovo ne želijo, da njihovi starši zanje žrtvujemo svoje življenje. A kot starši imamo svoje otroke neskončno radi in se pogosto, ne da bi se tega sploh zavedeli, žrtvujemo zanje. S tem ni nič narobe, občutiti pa moramo tisto mejo, ki nam da vedeti, da smo ob tem pozabili nase.

Starši moramo skrbeti zase, kajti le takrat, ko imamo dovolj energije, ko poznamo svoje notranje življenje in ko zadovoljivo obvladujemo svoja negativna čustva in občutke, svojim otrokom lahko nudimo zrelo in konstruktivno vodstvo in spremljavo.

Vir: kdkcounselling.com

Foto: expertbeacon.com, huffpost.com

 

4.5
12 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.