Če želite imeti slab odnos s svojim najstnikom, je tukaj 12 predlogov

Vsak odnos zahteva veliko vloženega časa in truda in oboje je vredno vložiti tudi v odnos z najstnikom – bivanje pod eno streho bo tako veliko lažje in lepše za oba.

najstnik mama

Gotovo se bo vsak, ki ima doma najstnika, prepoznal v enem od spodnjih načinov, s katerimi najstnike najbolj razjezimo ali užalimo. A seznam ni namenjen vzbujanju slabe vesti, temveč spodbudi, da bi gradili odnos, ki nas bo oboje osrečeval.

Kaj je torej tisto, kar počnemo starši, s čimer najbolj krhamo odnose s svojimi najstniki?

1. Ne poslušamo jih

Najlažje je deliti nasvete. In jih ponavljati v nedogled, ne da bi kdaj vmes sploh preverili, kaj govorimo. Kot odrasli seveda vemo veliko, toda svet najstništva se je zelo spremenil v času, ko smo bili sami tam. Namesto da neprestano delimo svoje nasvete, mnenja ali izkušnje, jim raje prisluhnimo. Ko bomo zares slišali, kaj nam imajo povedati, bomo lažje razumeli, kaj sploh potrebujejo od nas. In v večini primerov to sploh ne bo nasvet.

Namesto da neprestano delimo svoje nasvete, mnenja ali izkušnje, najstnikom raje prisluhnimo.

2. Pretirano jih kritiziramo

Otroke je potrebno naučiti, kako naj se oblečejo, kako naj odnesejo smeti, kako naj uporabljajo vljudnostne besede in jih pri vsem tem popravljati. Tudi najstnika je potrebno še kaj naučiti, toda tu je bolj kot v vsakem obdobju do sedaj pomemben način – in ta ne sme vsebovati kritike, nesprejemanja drugačnega mnenja, žalitev. Pomembno je, da mu spoštljivo in v miru povemo, kaj želimo spremeniti. Govor v obliki kritiziranja v glasnem tonu čez dve steni ne bo obrodil sadov.

3. Zasipljemo jih z vprašanji

Kje si bil? Kdo je bil s tabo? Kaj si počel? In velikokrat nanizamo vprašanja, ne da bi vmes sploh dovolili prostor za odgovore (ki jih, roko na srce, na takšen način nihče ne bi podajal). Najprej poskrbimo, da imamo njegovo pozornost, nato postavimo eno vprašanje naenkrat. Morda tisto, na katero res želimo odgovor. Kajti nekatera vprašanja včasih postavljamo samo zato, da izražamo svojo jezo. Nato počakajmo in tudi povejmo, da bomo na odgovor čakali.

4. V javnosti povemo zgodbo, zaradi katere bo osramočen, ali pa se pritožujemo čez njega

Kar težko je že preleteti kakšno socialno omrežje ali biti v skupini staršev najstnikov, kjer se ne bi vsaj nekdo pritoževal čez svojega otroka. Postalo je kar samoumevno, da se, pa čeprav v humorju, govori, kako otroci uničujejo naša življenja. Poleg tega da ni prijetno poslušati takšnih stvari o sebi, je tu še psihološko dejstvo, da to, kar slišimo o sebi, lahko tudi postanemo. Ali pa preprosto odrežemo takšne ljudi iz svojega življenja.

Postalo je kar samoumevno, da se, pa čeprav v humorju, govori, kako otroci uničujejo naša življenja.

5. Njegovo vedenje želimo predstaviti s stereotipi

“Najstniki so pač nori/sebični/neodgovorni/leni.” Postalo je kar družbeno sprejemljivo, da ponižujemo svoje otroke. Res je, da se v najstništvu dogaja velik razvoj možganov, ki vpliva tudi na vedenje, toda preden svojega najstnika opredelimo s stereotipom, se raje poglobimo v odnos. Dejstvo pa je, da se večina najstnikov ukvarja s športom, igra glasbeni instrument ali je kako drugače aktivnih, zato uporaba stereotipov na dan, ko najstnik morda samo ni ravno najboljše volje, ni primerna.

6. Želimo zmagati v napačnih bitkah

Če imajo najstniki svobodo odločanja na mnogo področjih svojega življenja, bodo veliko lažje prisluhnili mnenju staršev glede res pomembnih stvari in odločitev. Včasih princip ni najboljša začimba v odnosu z najstnikom.

8. Stalno sumimo, da nam nekaj prikriva

Res je, da morajo biti starši previdni in skrbni – vsi bi morali poznati znake depresije, uživanja drog in alkohola itd. Toda če starši ustvarijo okolje, kjer stalno sumijo, da otrok počne nekaj ‘nelegalnega’, je to zanj izjemno naporno vzdušje.

Če imajo najstniki svobodo odločanja na mnogo področjih svojega življenja, bodo veliko lažje prisluhnili mnenju staršev glede res pomembnih stvari.

9. Smo skromni z opravičili

Včasih se starši najstnikov vedejo kot 3-letniki, ki trdno verjamejo, da jih bo iskreno opravičilo stalo denarja, ponosa in statusa v družini. Vsak starš kdaj zamoči, toda z opravičilom je potrebno ponovno vzpostaviti odnos ter dajati zgled.

10. Kažemo jim, da so nam manj pomembni kot telefon/avto/prijatelji …

Z najstniki ne preživimo več toliko časa, kot smo ga, ko so bili še otroci. Zato je imeti zanje takrat, ko smo skupaj, uho, ki jih posluša, zelo dragoceno za odnos. Ne gre za to, da morajo biti center sveta, vedeti pa morajo, da so v našem življenju še vedno zelo pomembni. Pomembnejši od tistega na drugi strani telefona, pomembnejši od praske na avtu, ki so nam jo naredili. Kadar se najstniki čutijo cenjene, bodo cenili tudi odnos z nami.

Ne v obdobju najstništva ne v kateremkoli drugem obdobju primerjanje otrok med seboj ne obrodi sadov.

11. Vtikamo se v vsak detajl njihovega izgleda

Najstniki so glede svojega izgleda izredno občutljivi, to vemo. In naši stalni nasveti, kritike in mnenja tu ne pripomorejo k večji samozavesti ali boljšemu odnosu. Dobro je, da se že dolgo preden nastopijo najstniška leta pogovarja o primernosti oblačil, o zakritju delov telesa, o izražanju skozi oblačila in da se teh osnov tudi držijo. Če pa nas moti zgolj nekaj trakcev, ki po našem mnenju neprimerno visijo z majice, se raje ugriznimo v jezik.

12. Primerjamo otroke drugega z drugim

Ne v obdobju najstništva ne v kateremkoli drugem obdobju primerjanje otrok med seboj ne obrodi sadov. Konec koncev nikomur ni všeč, če ga drugi neprestano primerjajo s sodelavci, sosedi ali prijatelji, kajne?

Vir: community.today.com

Foto: dailymail.co.uk

4.6
7 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.