Prostitutke

Politika, družba, naš planet, vrednote, odnos do okolja, naš pogled na svet, različnost ...

Moderator: schubert

88 prispevkov • Stran 6 od 61, 2, 3, 4, 5, 6

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a zebra » 2. april 2014 - 10:35

Motorist napisal/-a:Moji verzi niso slabi. Slabo je tvoje dojemanje.

Mislim, da lahko tukaj končamo. Motorist ne razume, noče razumeti in ne bo razumel. Trmasto izsiljuje svojo prostitutko, pa naj jo ima. HB, da ga meni ni treba gledat in da njemu ni treba gledat mene.

Za konec pa še tale lušna pesmica, ki ima krasno besedilo :punca:

http://www.youtube.com/watch?v=kXYiU_JCYtU

Veliko ljubezni želim vsem, Motoristu pa voljne in tople prostitutke :?
Uporabniški avatar
zebra
 
Prispevkov: 1616
Pridružen: 30. november 2007 - 18:34

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a Motorist » 2. april 2014 - 10:46

Ja, res hvala Zebra, da boš nehala s svojo opolzkostjo. :punca:
Motorist pravi: ' Hvala, da ste me na cesti opazili. Ne telefonirajte med vožnjo, prosim.'
Uporabniški avatar
Motorist
 
Prispevkov: 4136
Pridružen: 4. februar 2008 - 16:30

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a vidra » 2. april 2014 - 10:47

res si potrebe po nizkih udarcih
Uporabniški avatar
vidra
 
Prispevkov: 54
Pridružen: 4. januar 2014 - 18:38

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a Motorist » 2. april 2014 - 11:07

Očitno je.

Vsak iz svojega življenja prinaša, kar živi. Vsak po svoje interpretira okolico, tako jo vidi, zastopi in razlaga. Vsak misli da je res, kar čuti in da prava čustva povezuje s pravimi vzroki. Vendar je to daaaleč od objektivne resnice. Resnica je samo, da je iskren. Kar pa samo izdaja, kdo smo, kaj smo, kaj mislimo in doživljamo v resnici. Vsak pa doživlja tisto, kar hoče. To je fora. Nekateri luknje, razkrečene noge, prevare, kurbe, fejkanje in prostitutke, kar samo po sebi zelo, zelo zgovorno! 8)

Da pa je to neka objektivna resnica---- do tam pa je še zelo daleč.
Motorist pravi: ' Hvala, da ste me na cesti opazili. Ne telefonirajte med vožnjo, prosim.'
Uporabniški avatar
Motorist
 
Prispevkov: 4136
Pridružen: 4. februar 2008 - 16:30

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a vidra » 2. april 2014 - 11:28

glej da se povedat svoje mnenje tud na vljuden način. ne moti me da misliš drugače kot jaz, ker konec koncev je forum tudi namenjen izmenjavi mnenj in debati ampak na vljuden način. sej nismo v vrtcu da se nebi znal pogovarjat na en kulturen način

kaj jaz ali kdo drug doživlja pa oprosti ne moreš vedeti prek računalnika. lahko si ustvariš mnenje o nekom ne moreš ga pa prihoanalizirati.

sej se nebi utikala zraven ampak dajmo met kulturno debato
Uporabniški avatar
vidra
 
Prispevkov: 54
Pridružen: 4. januar 2014 - 18:38

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a Motorist » 2. april 2014 - 11:44

zebra napisal/-a:Veliko ljubezni želim vsem, Motoristu pa voljne in tople prostitutke :?
Vidra, ti misliš take vrste kulurne debate?
Zdej je baje ne bo več, tako je obljubljeno!
Motorist pravi: ' Hvala, da ste me na cesti opazili. Ne telefonirajte med vožnjo, prosim.'
Uporabniški avatar
Motorist
 
Prispevkov: 4136
Pridružen: 4. februar 2008 - 16:30

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a mare40 » 29. december 2014 - 19:13

Dolga zgodba, upam, da mi jo bo uspelo na kratko dovolj kakovostno povzeti.

S prvimi stavki prvega posta te teme se lahko strinjam, potem ne več: skratka 40 let, dva otroka (šola in vrtec), huda kriza v družini - tudi zaradi moje življenjske travme.

Niti ne vem, kaj je namen mojega pisanja. Da si spet malo olajšam dušo, potem ko sem mislil, da bom po dolgih analizah, terapijah vseeno lahko sam reševal svoje probleme?

Priznam. Na to temo sem naletel, ko sem v iskalnik vpisal: Kaj je ceneje, žena ali prostitutka. Tudi to nekaj pove o meni, kajne?

Moja življenjska rana je spolnost. Za to stanje pa krivim svojo družbo (okolje), ter katoliško vzgojo: bodi neviden, bodi tiho, ne izpostavljaj se. Ker sem silno sramežljiv in nesamozavesten že po naravi, sem te ukaze vzel več ali manj dobesedno. Med drugim sem potlačil tudi vso radovednost, kar se tiče razvoja telesa. Tako se mi zdi, da mi v srednji šoli ni pravzaprav nič manjkalo, pa čeprav sem se le učil, vozil z avtobusom na pouk, izogibal pa sem se vsaki neformalni socialni situaciji. V šoli sem bil uspešen, da je nekaj narobe z mano, sem izvedel prvič na vojaškem naboru, ker sem bil iz psiholoških razlogov razglašen za nesposobnega - psihiatrinja me je spraševala, če imam punco (ki je seveda nisem imel), pa v vprašalniku sem potrdil, da se bojim, da je kaj narobe z mojimi spolnimi organi. Zaradi tega sem verjetno 'padel'.

To me je zelo zatravmiralo, na fakulteti sem bil še bolj odtujen (v srednji šoli smo bili vsaj razred, tu pa velike predavalnice brez kakršnegakoli osebnega odnosa), verjetno sem sam zaradi strahu pred starši vztrajal in nekako faks tudi dokončal - izpite redno, diplomo pa sem iz strahu pred izpostavljenostjo delal 5 let. Izgovor mi je bil, da so me takoj vzeli službo in niti ne zahtevali diplome takoj.

Skratka, v družbi ne morem funkcionirati, ker sem preveč sramežljiv. Edini izhod mi je bil šport, kjer sem se obnašal bolj ekstrovertirano in tam verjamem, da me je kdaj pogledala kaka punca. (Zadnjič sem gledal eno epizodo, kjer zguba Homer Simpson zablesti edino na kegljišču, pa mu potem terapevt svetuje, naj tudi v življenju obuje svoje kegljaške čeveljce.) A po športu, tudi če sem šel kdaj na pijačo z drugimi, sem bil spet tih.

Da se vrnem, fiziologijo moškega sem dojel šele, ko sem bil star preko 20 let, potem me je moja cagavost držala nazaj še dobrih 10 let, da sem uspel vzpostaviti odnos s punco. Vmes se mi je zgodila na Trnovem še zloraba s strani župnika Toneta Bohinca (to je tale: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-50-CerkevDoma-1). Takrat sem bil star okrog 25 let, fajmošter pa me je kupil z mini čokoladicami, na koncu pa mi grozil, da se mi bo slabo pisalo, če ga prijavim za pedra, tako ali tako pa mi ne bo nihče verjel. To sem moral napisati, takrat se mi je cerkev zagravžala do konca, pomislil sem na mamo (in na sebe, ki hodim po njenih stopinjah), ki nikoli ne upa nikomur reči ne. Jaz pa tudi ne.

Za to, da sem prišel v stik z ženskami, je zasluga mojega starejšega sošolca s faksa, ki je opazil mojo nemirnost in mi po svojih najboljših močeh pomagal s prostitutko. Kasneje sem dobil svojo prvo punco, ki pa me je prebrala (asocialen...) že po treh mesecih in me pustila.

Potem pa se je zgodil čudež, da sem dobil ženo, ki ima tudi svoje rane, zato me verjetno ni upala takoj pustiti. Z njo je bil vedno problem tudi glede spolnosti, ampak vsaj občasno sva seksala, če gledam nazaj predvsem odvisno od njene pohote. Tudi nje se bojim in tako mora ona dati pobudo oz. kadar jo ona da, je bila realizirana, kadar sem se pa sam trudil, pa ponavadi ne.

Pred nekaj meseci pa mi je priznala, da z mano ne more spati, da je z mano (v preteklosti) pač spala, če je bila pohotna in ker sem bil pri roki. Ko sva bila tudi že večkrat dlje časa skregana, je torej šla tešit pohoto tudi drugam.

V tem času pa ob takem stanju tudi jaz postajam depresiven in mi potem pridejo na misel take ideje. Da bi poklical kako sodelavko, ne pride v poštev, ker sem preveč sramežljiv oz. nesamozavesten, še prostitutke v bistvu ne upam klicati. Se pa kaže ta moja travma, da nisem živel normalno svoje mladosti, da nisem bil nikoli podružbljen (socializiran), zaradi tega obžalujem, da nisem nič seksal v mladih letih in to se nikoli več ne bo vrnilo. Tako sem jezen na ves svet, na mlade, ki se imajo lepo, na stare, za katere tudi domnevam, da vsaj enkrat na mesec seksajo ali pa so se naveličali in teh problem nimajo.

Ja, glede na fasade od drugih si mislim, da sem najbolj nesrečno bitje na svetu. Vem, da nisem, da sem lahko tudi za marsikaj hvaležen, ampak tega občutka se ne morem znebiti.
mare40
 
Prispevkov: 3
Pridružen: 29. december 2014 - 18:13

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a izy » 30. december 2014 - 01:40

Kaj pa v službi? Nimaš tam kakšne priložnosti, da s kom vsaj "vadiš druženje", če že ne spoprijateljiš? Kaj pa odnos z otrokoma, saj to je tudi neke vrste druženje, ti ne vliva nič samozavesti - saj si moral vendar skozi vzgojo vzpostaviti avtoriteto?
Jaz poznam nekaj primerov, ki so na zunaj morda podobni tvojemu, skratka čisti samotarji, nikoli govorili, če jih nisi kaj vprašal, pa imajo zdaj družine, tako da ne obupat.
Čudno pri tvojem postu pa mi je, da te je pri 25 letih fajmošter dobil na mini čokoladice, wtf?
izy
 
Prispevkov: 200
Pridružen: 29. februar 2012 - 09:05

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a Motorist » 30. december 2014 - 09:16

Človek s seksom še ne postane odrasel.
Motorist pravi: ' Hvala, da ste me na cesti opazili. Ne telefonirajte med vožnjo, prosim.'
Uporabniški avatar
Motorist
 
Prispevkov: 4136
Pridružen: 4. februar 2008 - 16:30

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a zebra » 30. december 2014 - 11:46

Tisti zdravniški pregled za vojsko - nisi padel zaradi tega, ker nisi imel punce in ker te je bilo strah, da je nekaj narobe. Nekaj drugega je moralo biti in splačalo bi se odkrit, kaj. Kolikor se spomnim, psihiater ne pregleda vsakega vojaka. Omenjaš dolge analize in terapije, ki si jih imel. Kaj so tam rekli? Imaš kako diagnozo?

Po drugi strani v pisanju nisi plah. Si poskusil komunicirati s svojo ženo preko tipkovnice? Ali sta še skupaj? Če nista, kdo je zapustil koga in zakaj? Ali si želiš nadaljevati zvezo z ženo? Kaj pa čustva? Imaš rad svojo ženo, ali ima ona rada tebe? Kaj doživljaš v spolnosti? Kaj ti spolnost pomeni? Kaj pomeni tvoji ženi? Si prepričan, da te vara? Kako poteka vajin pogovor - koliko minut traja in katere besede točno uporabita? Ali se kregata, si jo kdaj udaril? Kako si predstavljaš nadaljevanje odnosa z ženo? Kaj pričakuješ od prostitutke? Kaj iščeš v spolnosti?

Kako vidiš sebe, svojo osebnost? Kaj si TI želiš v življenju? Kako doživljaš ljudi na splošno - ali imaš kakega prijatelja, sorodnika, s katerim se pogovarjaš? Starši so hoteli, da si tih in neopazen. Kaj pa drugi sorodniki? Je bil kdo, ki ti je bil naklonjen?
Uporabniški avatar
zebra
 
Prispevkov: 1616
Pridružen: 30. november 2007 - 18:34

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a mare40 » 18. junij 2017 - 19:59

Ne vem, kako naj spet začnem.

Do sedaj sva še bila skupaj, večinoma z mrtvim partnerstvom (nekje sem prebral definicijo, da je to manj kot 9-krat na leto). Letos januarja sem izvedel, da je imela lansko leto res nekajmesečno afero. Je pa vzbudila v meni totalno nezaupanje. Že pred leti se je ošabno postavljala, da mi bo, če ga bo s kom 'srala', takoj povedala - da ji torej lahko zaupam, sedaj ko je pa prišlo na dan, pa sem moral vrtati, da je postopoma priznavala malo več: najprej, da je šla z nekom s sodelavko na kavo, nato da sta šla sama, nato, da sta šla še k njemu itn.

Očitno sem res trmast kot slon (sloni si zapomnijo), te zlorabe zaupanja (rekla si) ji ne morem pozabiti.

Ko sem izvedel, sva bila kar v redu odnosih, potem je trajalo kak teden, da sem sploh dojel, potem pa sem začel nekako noreti, sedaj se sploh ne spominjam več, kaj sem delal, mislim, da sem se v glavnem zadiral nanjo s tem obtoževanjem in nepomiritvijo, kako mi lahko nekdo tako laže, namensko dolg čas, ona pa se je nekako opravičevala, da je vse prišlo tako spontano. Naletela pač na eno stranko (poročen z odtujeno ženo), ki ji je dajal komplimente, in ga ni bilo sram, da ji je rožice sadil (seveda z namenom, da kaj doseže).

Odločila sva se za 12-urno zakonsko terapijo, ki se je zavlekla v kar nekaj mesecev. Nekajkrat nama je uspelo skombinirati še, da sva, ker sva bila na poti, zašla še na petkove urice k Gostečniku, kjer pa sem jaz, ki delam, ob 22:00 že kinkal, tako da sva se ponavadi po teh dogodkih še bolj skregala ali pa sploh nisva več govorila. To so bila v teh mesecih najine edine skupne aktivnosti. Hodila sva še skupaj na izlete z otroki, kdaj smo se tudi še pomladi luštno imeli. Pred tremi tedni je bilo konec terapije, od takrat pa ne govoriva več, ujeta sva v isto stanovanje, z otroki hodiva ven samo še posamezno.

Točka preloma se je začela pred kakim mesecem, ko je šla na neko vikend delavnico. Pred tem sva bila tudi kar v dobrih odnosih, za po delavnici (v nedeljo) pa mi je 'obljubila', da bova seksala. Po dveh dnevih pa je to pozabila, kar naenkrat se je morala učiti za maturo, jaz sem bil pa preveč užaljen, da bi ji lahko ustrezno spomnil. Tako sem spet nekako 'ponorel' šele čez dva dni, češ, kako lahko pozabi na najbolj pomembno stvar, saj je še Gostečnik govoril, da je to najsvetejše ipd. Potem ni hotela imeti več nič z mano, na terapiji smo ta dogodek spet 'zmrcvarili', potem sem spet bil en teden zelo prijazen z njo (6-letna hči je na enem sprehodu prišla do mene vpričo žene in mi na uho rekla: "Oči ti pa si zaljubljen v mami." Kljub temu mi je brez posebnega povoda žena rekla, da z njo še dolgo ne bom seksal. Potem pa je prišla še zadnja ura terapije, kjer je žena rekla, da sva v tem tednu kar dobro funkcionirala, jaz pa sem rekel, da se mi ne zdi to v redu, da sicer z nekom ležiš v isti postelji, pa se ga ne smeš niti dotakniti. Terapevtka je vseeno želela dobiti nek dosežek, pa je najprej ženo pozvala, naj mi direktno (sicer sva se pogovarjala le preko terapevtke) pove, da me bo brez ironije in sarkazma in poniževanja poslušala. To je naredila, jaz pa nisem mogel verjeti v njeno iskrenost. Nato je še terapevtka pozvala mene, naj ji direktno povem, kaj me skrbi, kar sem prej že mnogokrat povedal - in tu nisem mogel nič reči. Nekajkrat sem se obrnil proti njej, nekaj začel jecljati, a izdavil nisem ničesar.

Potem nisva praktično nič več govorila. Sedaj žena spi drugje (pri otrocih ali na kavču). Vmes enkrat me je prosila, naj ji ne težim, naj jo pustim pri miru. To sem razumel tudi, da ji ne namenjam prijaznosti, ona je rekla, da ceni to, da jo poslušam, sedaj pa je rekla, da je ločitev edina rešitev.

Kako se ločiti? V stanovanje sem vložil vse svoje prihranke, torej za stanovanje sem dal 9/10 jaz, ona oz. njeni straši so prispevali za kako desetino stanovanja. Na papirju sva oba polovična lastnika stanovanja. Če bi imel še kaj prihrankov, bi sicer ne glede na vse prepustil stanovanje ženi in otrokom, ampak sedaj nimam kam. Moji starši niso bili navdušeni nad našim osamosvajanjem, zato mi ponos ne da, da bi prosil, če se lahko vrnem. Problem je tudi avto, ki je napisan na ženo, in se ga ne bo odpovedala, pa čeprav hodim v oddaljeno službo. (V službi zaradi svojih problemov popuščam in se spet bojim kakega odpuščanja.)

Najbolj pa se samemu sebi smilim, ker se počutim kot nek izrodek, izmeček, ki je povsem zavržen, nesprejet. Vse življenje sem varčeval, sedaj pa nimam nikogar. Če pobožam svoja otroka (9 in 6 let), se počutim že skoraj kot pedofil, ker samo njiju še upam pobožati (ko se spomnil, da bi tudi sam rad videl, da me kdo poboža). (Ena malo starejša znanka, ki dela v šoli in je že vdova, vzgaja 'pomladanske' učence, ki se objemajo, tako, da pravi, da bodo morali za kazen njo objeti, ker je že dolgo ni nihče. - kako sem ji nevoščljiv te sproščenosti, ob kateri se sam zamorim in se začnem smiliti samemu sebi). Če mi v trgovini prodajalka do drobiž v dlan in ne na pult, že začnem fantazirati, da sem ji naklonjen.

Ne morem več, morda še nekaj odgovor prejšnjih postov:
V službi sem prestrašen preveč, da ne bi bil strogo formalen. Bil sem enkrat tehnološki višek (odpuščen), v drugi privat službi sem sam zaradi stresa po pol leta pustil službo (sem opazil, da kolegom ne bom nikoli segel do kolen), sedaj pa se tu borim in malo lažje blefiram (ker nimam samozavesti, da bi kaj znal), ker ni veliko mojih profilov.

Pri otrocih nimam posebne avtoritete, sin pri 9-ih letih je precej nalepljen na mami. Ko sta otroka skupaj, se rada stepeta, jaz pa nimam odgovorov. Sicer me imata zaenkrat še kar rada, če kam gremo. Najbolj pa me jezi, ko otroka začneta preklinjati kot njuna mami - v tem primeru sem ju tudi že po riti ali nagnal iz stanovanja. Je pa tako, da imam v teh primeru na piki starejšega sina, ki ga kaznujem, žena pa se raje sporeče s hčerko.

Na naboru smo imeli vsi psihološke teste in pač tiste sumljive so prevzeli potem še individualno psihologi in psihiatri. Ponavadi zaradi tega, ker so se naborniki na testih zafrkavali, pa so jih potem vseeno dali v vojsko. Pri meni pa je bilo pač drugače. Psihiatrinja me je pač spraševala, kako je kaj s puncami, zakaj sem tako zadržan in podobno. Psihologinja pa je bila vsa sladka, dala mi je še ene teste (rohrschahova diagnostika), kjer sem ji moral opisovati, kaj v določenih packah vidim. Še nekaj me je hvalila, kako da sem dober v šoli (očitno so pridobili ves moj dosje), pa me odslovila. Čez kak mesec pa sem bil poklican spet, kjer sem dobil vojaško knjižico z označbo nesposoben. Takrat sem bil na psihologinjo res jezen, nekaj časa sem razmišljal celo o tem, da grem tja, kjer so bili ti nabori, in kaj naredim.

Sicer sem zaradi anksioznosti bil nekajkrat pri psihiatru, hodil sem tudi na Begunje na vedenjsko-kognitivno terapijo.

Prijateljev nimam, da bi se lahko pogovarjal z njimi. Enemu sem sedaj po mailu sicer zaupal, da hudo škripa, je rekel, da se dobiva na pijači, a ne vem, kaj mu bom zmogel povedati. S sorodniki nisem nikoli navezal posebnih stikov. Imam 5 let starejšo sestro, bratranci in sestrične pa so ali precej starejši ali precej mlajši od mene. Spomnim se, da sva se med počitnicami kdaj družila s sestričinim sinom, ki je dve leti mlajši od mene. Toda, ko je on prišel v puberteto, sedaj interpretiram, mu ni bilo več do tega, ker sem bil sam še preotročji, ker jaz svoje pubertete sploh nisem zaznal.

Žena mi je vseskozi očitala, da mi je samo do seksa, jaz pa želim le, da sem sprejet. Zato bi dal veliko.
mare40
 
Prispevkov: 3
Pridružen: 29. december 2014 - 18:13

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a no-ja » 25. junij 2017 - 15:23

Mare 40, si samo eden izmed mnogih pohabljenih moških, in to kar se ti dogaja je le posledica. Individualno in institucionalno pohabljanje pa je tako efektivno, da je praktično nemogoče uiti. Če ti je, se lahko dobiva v realnem življenju in ti pokažem kako težko to je. Mogoče bi ti moja pot lahko dala navdih.

Sicer samo en nasvet če smem: nikoli in nikdar se pod nobenim pogojem ne pusti sprovocirati, da boš prepustil svoje stanovanje.

Mnenje: če situacije ne boš hitro in kakovostno rešil, se bojo začela izsiljevanja ki si jih niti zamisliti ne moreš.
no-ja
 
Prispevkov: 7
Pridružen: 30. maj 2015 - 09:48

Re: Prostitutke

OdgovorNapisal/-a mare40 » 28. junij 2017 - 08:52

no-ja:
poslana zasebno sporočilo
mare40
 
Prispevkov: 3
Pridružen: 29. december 2014 - 18:13

Prejšnja

88 prispevkov • Stran 6 od 61, 2, 3, 4, 5, 6

Vrni se na Družba

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov

PROGRAMI ISKRENI.NET