Ne maram otrok

Zaljubljenost, romantika, spoznavanje, prepirčki, čiščenje preteklosti ...
14 prispevkov • Stran 1 od 1

Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a sončnica_92 » 28. maj 2016 - 18:16

Pozdravljeni.

Nisem še zasledila takšne teme, zato sem odprla kar novo. Imam problem, katerega se vedno bolj sramujem in sploh ne vem več, kam naj se obrnem po še kakšen nasvet.

Res me je zelo sram, ampak preprosto ne maram otrok. Dobesedno. Otroci se mi zdijo vse prej kot simpatični, v njih vidim samo eno veliko nadlogo in eno veliko odgovornost, grejo mi na živce, če se le da se stiku z njimi izognem. Tako je že od otroštva, sedaj pa sem stara že 25 let, vedno več mojih prijateljic in znank ima otroke oziroma jih načrtuje, jaz pa na otroka niti malo nisem pripravljena in dvomim, da sploh kdaj bom. Z možem sva skupaj že več let, on ima otroke zelo rad, a je rekel, da mojo težavo razume in da me nikakor ne bo silil v to, da bi imela otroke, ampak naj mu povem, če bom na to kdaj pripravljena. Ne vem, kaj je z mano narobe, pa saj sem vendar ženska, ampak očitno brez trohice materinskega čuta.

Ker sva oba z možem verna in hodiva redno k maši, pa se tudi sprašujem, ali ni mogoče to greh? Takšno moje razmišljanje o otrocih in pa predvsem zveza moža in žene, namerno brez otrok? Mar nismo ustvarjeni zato, da se razmnožujemo?

Vedno bolj hudo mi je zaradi tega, ampak žal se nič ne spremeni, zdi se mi, da gre celo še na slabše.

Kakršnekoli besede, nasveta ali spodbude bom zelo vesela!
sončnica_92
 
Prispevkov: 11
Pridružen: 27. oktober 2015 - 17:14

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Rožmarinka21 » 28. maj 2016 - 19:20

Osebno tvoje razmišljanje glede otrok zelo težko razumem. Najbrž pa smo ženske različne in nimajo vse ženske enakega materinskega "nagona" oziroma čuta. Nekatere ženske materinstvo blazno osrečuje in imajo veliko otrok, drugim je še on otrok preveč in jim predstavlja veliko obremenitev.
Moram priznati, da občudujem tvojega moža, ki ima zate razumevanje. Ko gledam, kaj vse nekatere ženske pretrpijo, koliko operacij, koliko težkih pregledov, da bi imele vsaj enega otroka... se mi zdi tvoje razmišljanje malo sebično. Ali pa nosiš v sebi neko travmo, nek strah, strah pred odgovornostjo.
Jaz bi na tvojem mestu poiskala strokovno pomoč - morda pri kakšnem duhovniku, psihologu...
Ne bom te tolažila, da ko boš imela svojega otroka, da ga boš pa takoj vzljubila. Prej moraš razčistiti sama s sabo in ugotoviti, kaj sploh želiš. Kaj pa, če se bo tvoj mož nekega dne naveličal tvojih "muh" in si zaželel otroka? Tudi moški si želijo otroke.
Vsekakor ti želim vse dobro.
Rožmarinka21
 
Prispevkov: 192
Pridružen: 20. november 2014 - 16:33

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Peter8 » 28. maj 2016 - 20:22

Če si ne želiš otrok jih pač nimaš. Ne vem zakaj bi si človek na glavo nakopal nekaj, kar mu ne spodbuja veselja. Otroci itak niso glavni smisel življenja, obstaja veliko visoko inteligentnih in sposobnih ljudi, ki se niso nikoli odločili za otroke, so pa človeštvu dali kaj drugega. O grehih ne morem komentirat, ker nimam takega prepričanja.
Peter8
 
Prispevkov: 53
Pridružen: 29. marec 2014 - 00:19

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Gaber » 29. maj 2016 - 14:09

Peter, se ti zdi tako preprosto? Kaj pa njen mož? Kaj bo, če si bo on zaželel imeti otroke?
Gaber
 
Prispevkov: 52
Pridružen: 11. junij 2015 - 15:32

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a ela88 » 29. maj 2016 - 15:11

Zna nastopit problem, da si mož premisli...
Pa veš od kod izvira ta problem? Razumem, da ne čutiš želje po materinstvu oz se ti zdi to vse preveč naporno.
Ne razumem pa od kod ta odpor do otrok... Se mi zdi podobno kot da bi nekdo imel odpor do odraslih. Ki smo še včasih bolj naporni, je pa res da nismo tako hudo odvisni od drugih, in lahko preprosto odkorakaš vstran. :)

Super je, da te mož podpira. Še vedno pa imata dovolj časa, če si čez leta premislita.
Uporabniški avatar
ela88
 
Prispevkov: 87
Pridružen: 26. december 2011 - 00:43

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Peter8 » 29. maj 2016 - 16:35

Kaj pa mož? Napačno vprašanje. Na prvem mestu je ona in če imata dva človeka diametralno nasprotne interese pač nista za skupaj. Seveda je problem, če so ljudje poročeni, vendar o tem bi morali prej razmišljat.
Peter8
 
Prispevkov: 53
Pridružen: 29. marec 2014 - 00:19

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Gaber » 29. maj 2016 - 17:18

Pravi, da sta poročena.
Gaber
 
Prispevkov: 52
Pridružen: 11. junij 2015 - 15:32

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a oranžna » 30. maj 2016 - 08:35

Draga sončnica_92,

zdi se mi pogumno, da si obelodanila nekaj, česar se sramuješ ... Zdiš se mi pogumna tudi zato, ker o tem razmišljaš, ozaveščaš svoje občutke in si ne zatiskaš oči (vprašanje, če se ni tudi marsikatera mati, - preden je to postala? -, soočala s podobnimi stiskami in odpori, pa jih je preprosto preslišala, o njih molčala ...). Toplo mi je pri srcu, ko berem, kako razumevajoč je tvoj mož. In prepričana sem, da še zdaleč nisi edina ženska, ki se sooča s tovrstnimi odpori, si pa verjetno ena redkih tako pogumnih, da si to prizna in o tem spregovori. Zato moje iskreno spoštovanje.

Ko izpostavljaš temo greha, glede na to, da sta cerkveno poročena ... Pri poroki med drugim obljubimo, da bomo od Boga sprejeli otroke ... V mojih očeh je rojstvo otrok plod rodovitne, podarjajoče se ljubezni, ki je med zakoncema. Vendar nima vsak par te milosti, da bi mu bili podarjeni otroci - pogosto zaradi fizičnih preprek (neplodnost), očitno pa tudi zaradi psihičnih. Tudi midva z možem sva za enkrat še v tej kategoriji, si pa želiva, da ne za vselej. Zato se trudiva, da bi - kolikor je mogoče - s pomočjo strokovnjakov odpravila, oz. ozdravila te prepreke, hkrati pa se želiva tudi prepuščati Bogu in Mu zaupati, da ima za naju pripravljen načrt in da nič ni brez smisla ... Tudi, če nama otroci nikoli ne bodo podarjeni.

Glede na to, da ti ob tej temi postaja vedno bolj hudo, bi ti priporočala, da si poiščeš / poiščeta strokovno pomoč. Iz lastnih izkušenj bi ti / vama priporočala pogovor s kvalitetnim psihoterapevtom. Gotovo pa obstajajo še druge možnosti (npr. primeren duhovnik ali kdo drug). Obrni se na koga, ki mu lahko zaupaš in ki ti lahko strokovno in srčno pomaga pri tej temi. Morda gre res za kakšno travmo. Morda tudi ne :) A, ko človek enkrat ve, pri čem je, se s tem lažje sooči ...

Želim ti še naprej veliko poguma, moči in ljubezni na tvoji poti. Naj vaju spremlja Božji blagoslov!
oranžna
 
Prispevkov: 23
Pridružen: 20. oktober 2011 - 20:59

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Fedex » 30. maj 2016 - 09:29

Hudo ti je, ker si drugačna od vrstnic? Sramovat se po moje ne rabiš tega, da ne maraš otrok. Opaziti pa je, da je v tebi nek razkol. Na en način si otrok želiš, da bi bila enaka ostalim, po drugi strani te misel na to, jezi, ker ti daje občutek, da boš ujeta v neko neskončno težko odgovornost, od katere sama ne boš imela nobene prave koristi. To je res napačen razlog za imeti otroke. Ker pa te očitno misel zelo obremenjuje, bi se bilo dobro poglobiti vase, kaj točno je tisto, česar se tako zelo bojiš oziroma čemu se tako zelo izogibaš, da te misel na otroke tako bremeni. Mogoče le podzavestno ne verjameš, da vloge starša ne premoreš. Neka izkušnja te je gotovo pripeljala do teh občutkov. Eno je, da točno veš, zakaj si otrok ne želiš in lahko s tem normalno živiš, te misel na to ne bremeni, drugo pa je, če čutiš nek pritisk. To pomeni, da v sebi nisi vsega predelala. Kar pomeni, da tudi ne smeš in ti ni treba sprejeti nobene dokončne odločitve glede otrok. Dobro je le, da jih nimaš, dokler tega ne razčistiš. Lahko se zgodi, da boš nekoč super mamica in se boš občutkom, ki jih imaš sedaj, samo čudila oziroma smejala. Daj času čas, pogovarjaj se o tem z nekom, ki mu zaupaš.
Kakšen pa je vajin odnos s partnerjem? Te osrečuje, se vidiš z njim tudi čez 10, 15 let?
Fedex
 
Prispevkov: 768
Pridružen: 13. december 2010 - 15:18

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Peter8 » 30. maj 2016 - 15:45

Fedex je odlično povedal. Preveč ljudi nekaj dela, zato ker drugi to pričakujejo od njih in ne zato, ker si sami to želijo. Zgolj zaradi tega, da ne bi bili izobčeni. Kdaj bodo ljudje spoznali, da se živi samo enkrat in da velikokrat v življenju pride trenutek, ko se je treba od določenih ljudi posloviti (naj bodo kolegi, partnerji, karkoli). Zato ker nam delajo samo škodo in zaradi njih ne napredujemo.
Peter8
 
Prispevkov: 53
Pridružen: 29. marec 2014 - 00:19

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a Bradypus tridactylus » 8. junij 2016 - 23:38

Tudi jaz nisem marala otrok. Zdeli so se mi groteskni, sploh dojenčki. Ob pogledu na nosečnico mi je lahko ratalo slabo. Veliko žensk mi je zamerilo, da nisem nora na otroke, in da nisem prepričana, če jih želim imeti.
Potem pa se mi je nekaj zgodilo, da sem začela molit. Smrt mame. Ko začneš molit, odpreš srce, da lahko začne delovati božja milost. Bila sem ozdravljena, pri maši se je to dogajalo, večkrat, posledice tega notranjega ozdravljenja pa so bile vidne navzven. Začela sem (med drugim) objemati, pestvati, stiskati k sebi svoje nečake, kar prej niti pod razno nisem bila sposobna, sprejela sem moške kot nekaj, kar je Bog ustvaril in zato je dobro. Pravzaprav odlično. Sčasoma sem bila ozdravljena tudi spolno-identitetne motnje in začutila potrebo, da se poročim.
Zdaj, ko gledam nazaj, mislim, da vem, kaj je pripeljalo do tega. In sicer nikoli se nisem povezala s svojo mamo na način, da bi dobila potrditev od nje, da je biti ženska dobro. Nikoli slišala od nje, da je bilo lepo, ko je bila noseča z mano. O tem se nisva nikoli pogovarjali, niti npr. o menstruaciji se nisva. Svojo mamo sem neskončno občudovala, bila je karieristka, živ dokaz, kako smo ženske enakovredne moškim. Vendar mi pa te ženstvenosti ni dala. Moj nasvet: odpri srce z molitvijo. Bog ima načrte z vama. p.s. zdaj sem vesela nosečka, vesela zato, ker je Bog potrdil najino ljubezen. Bog je želel, da se preko mene utelesi novo bitje, in jaz bom z veseljem sprejela to nalogo. Pa ne zaradi sebe, ampak ker Bog tako hoče.
Bradypus tridactylus
 
Prispevkov: 12
Pridružen: 17. januar 2016 - 16:33

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a samy34 » 10. junij 2016 - 12:03

Enkrat sem brala v prilogi Družine podoben članek, da se je fant vseeno poročil s punco, čeprav je ona rekla, da noče imeti otrok. Potem pa je zapisala, da se je to spremenilo, rodili so se jima 4 sinovi in mislim da trije so se odzvali klicu v posvečeno življenje... :)
Tako da pri tvojih letih se lahko še vse spremeni, ne veš kaj ima Bog pripravljeno za vaju :)
samy34
 
Prispevkov: 10
Pridružen: 9. oktober 2015 - 11:59

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a binchy » 4. junij 2017 - 20:12

Tudi jaz ne maram otrok... ma saj so ok... samo več kot 5 min ne zdržim z njimi... ufff tako da jih nimam in jih ne bom imela in tudi nimam želje po tem... tako da ni to noben greh in si normalna tudi če tako razmišljaš:)
večji problem pa je tvoj mož če si on res želi otroke. Ker če bo želja po otrocih večja kot ljubezen do tebe ne vem no se zna zgoditi da te bo zapustil ( čez nekaj let npr) če pa bo to sprejel in tudi on ne bo več imel želje imeti otroke bo pa vse ok...
tako da ja odvisno v katero smer se bo to odvilo.
Jaz pa se vedno z vsakomur pogovarjam o tem da niti ne morem imet otrok niti si jih ne želim. niti posvojiti. nič. eni so šokirani drugi razumejo.
pač to je moje mnenje ker nimam staršev in nikogar ki bi mi pomagal ampak bi bili otroci le dodatna obremenitev zame. tega pa nočem.
otroci morajo biti zaželjeni in rojeni če je le možno ljubečim staršem.
upam da se ti vse uspešno reši
binchy
 
Prispevkov: 32
Pridružen: 27. november 2011 - 19:20

Re: Ne maram otrok

OdgovorNapisal/-a xote » 16. avgust 2017 - 21:59

sončnica_92 napisal/-a:Res me je zelo sram, ampak preprosto ne maram otrok. Dobesedno. Otroci se mi zdijo vse prej kot simpatični, v njih vidim samo eno veliko nadlogo in eno veliko odgovornost, grejo mi na živce, če se le da se stiku z njimi izognem. Tako je že od otroštva, sedaj pa sem stara že 25 let, vedno več mojih prijateljic in znank ima otroke oziroma jih načrtuje, jaz pa na otroka niti malo nisem pripravljena in dvomim, da sploh kdaj bom. Z možem sva skupaj že več let, on ima otroke zelo rad, a je rekel, da mojo težavo razume in da me nikakor ne bo silil v to, da bi imela otroke, ampak naj mu povem, če bom na to kdaj pripravljena. Ne vem, kaj je z mano narobe, pa saj sem vendar ženska, ampak očitno brez trohice materinskega čuta.

Zveniš čustveno, ugotoviti moraš zakaj si v konfliktu. Ali si v konfliktu samo glede pričakovanj družbe in ostalih članov v družine, ali pa si v konfliktu sama sabo zaradi določenih nerešenih stvari?..
xote
 
Prispevkov: 27
Pridružen: 15. september 2008 - 22:16


14 prispevkov • Stran 1 od 1

Vrni se na Mladi, ljubezen in spolnost

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov

PROGRAMI ISKRENI.NET