Preko nošenja imam poseben stik z otrokom tudi jaz: izkušnja očeta, ki nosi otroka v nosilki

Nošenje otrok se je že prijetno razširilo in na ulicah ali na izletih lahko srečujemo čedalje več mamic, ki svojega otroka nosijo v nosilki ali traku. Nasprotno pa potrebujemo kar nekaj sreče, da naletimo na atija, ki nosi svoje dete na tak način.

ati nosilke naslovna

A na očetih, ki nosijo, je nekaj prav posebnega. Se strinjate?

Meni osebno je gotovo všeč ljubeč stik in nežna skrb, ki se razkriva pod močno in mogočno podobo atijev, ter seveda ponos, da znajo in zmorejo poskrbeti za otroka, ki je pri njih v nosilki tako zelo zadovoljen – in le kako ne bi bil? Zaradi tega atiji žarijo in sijejo od ponosa, otroci pa v njihovem naročju ali na hrbtu v nosilki sladko spijo.

Z Juretom, očetom enoletne deklice, sem se pogovarjala o moškem pogledu na nošenje in o njegovi izkušnji nošenja. V prvem delu pogovora je pripovedoval je o svojih začetkih nošenja in občutjih ob tem, v drugem delu pogovora pa bo podal tudi nekaj konkretnih nasvetov in opogumljajočih misli za očete, ki še ne nosijo.

Jure, spoznala sva se na delavnici nošenja otrok in spoznavanja različnih vrst nosilk. Ko ste takrati prišli, je novorojenčica je spala v elastičnem traku na tvojih prsih, svojo drago si objemal pod eno roko in v drugi držal psička – ter sijal si ponosa. Povej, kako sta spoznala nošenje, kdaj vaju je nošenje navdušilo oziroma kdaj sta se odločila, da bosta svoje dete nosila?

Prvi stik z nosilko sva dobila pri prijateljih, ki so najprej uporabljali trak, nato pa nosilko. Nagovorila naju je njihova dobra izkušnja, predvsem pa so naju navdušile koristi nošenja: proste roke in stik z otrokom. Že med nosečnostjo sva bila odločena, bova nosila. Ta pristop nama je enostavno všeč!

Si se sam pri sebi srečeval s kakšnimi pomisleki?

Po tem ko sva se odločila, da bova nosila, se je moja draga informirala. Pregledala in prebrala je o nošenju, saj je takrat nosilo bistveno manj staršev kot danes. Sam pri sebi glede nošenja nisem imel pomislekov. Enkrat sem pred odhodom v park pomislil: Kako pa to zgleda, da jaz nesem na sebi toto malo štručko? Pa sem si rekel: Ne, to je moja štručka – in sem ponosno šel. To je bilo to. Bil sem zelo vesel in zelo ponosen od prvega trenutka naprej.

Kakšne so bile tvoje prve izkušnje z nošenjem, prvi občutki?

Zdelo se mi je, da ima Doroteja več stika z otrokom, kot jaz. A prav preko nošenja imam ta poseben stik z otrokom tudi jaz – kot novorojenčica je bila pri meni in je spala na mojih prsih. Ta dotik, stik koža na kožo – je super. Zdelo se mi je, da me nošenje dopolnjuje, da dobivam nekaj, za kar bi bil sicer prikrajšan.

Tako v začetku sploh nismo imeli vozička. Šele sedaj, pri enem letu občasno uporabljamo voziček, ker je najina punčka zdaj že težja.

In kako je voziček sprejela, glede na to, da se je eno leto skoraj samo nosila?

Voziček je krasno sprejela, brez težav. Res je sicer, da v vozičku ni nikoli na silo, le ko ji je všeč. Če ji ne paše, jo pač vzameva ven.

V čem vidiš prednosti nošenja?

Ko je bila najina punčka stara tri tedne, smo se skupaj že povzpeli na vse mariborske griče. To nama je bilo zelo všeč. In to je seveda nekaj, česar z vozičkom ne bi mogli. Pri nošenju mi je zelo všeč, ker omogoča svobodo. Poleg ostalih prednosti, seveda. Pa tudi s psom (in dojenčkom v nosilki) je veliko lažje, ker imaš proste roke.

Bi poleg svobode gibanja in prostih rok izpostavil še kakšen vidik nošenja?

Prednost vidim predvsem v stiku z otrokom. Ko je otrok v nosilki, vedno veš, kaj dela. Z njim si v očesnem stiku, spremljaš njegove občutke, vidiš počutje. Prepričan sem, da pri nošenju vidiš, če je otroku vroče ali če ga zebe. Ko je bilo pozimi zelo mrzlo, sem vedno vedel, da je tudi otroku toplo, če je bilo toplo meni. Poleg tega otroku tudi lažje zagotavljaš toploto.

Poseben stik in občutja so zame vsekakor na prvem mestu. Nato svoboda, da se lahko podamo v gozd ali na brezpotja, kar sem že omenil. Pa seveda proste roke in praktičnost. Ne predstavljam si, da bi voziček vsak dan nosili po stopnicah do stanovanja ali ga zlagali v avto. Nosilka je majhna, ne zavzame skoraj nič prostora in nosilko lahko vzamemo kamorkoli. To so glavne prednosti, ki jih vidim jaz.

Tvoji odgovori so izvrstni, prav takšni, kot bi brali kakšen priročnik za starše. Hvala za iskreno in odkrito delitev svojih občutij z nami.

Morda bi dodal še to, da je otrok v nosilki vključen v to, kar počnemo mi – ko kuhamo, grabimo, montiramo. Ga ne izoliramo, ampak se sproti uči, s tem, ko spremlja dogajanje, vidi, dobiva občutke, nova spoznanja. Z nošenjem mu širimo obzorja, prav s tem, ko ga vključujemo v vse, kar počnemo mi.

Juretu misli in izkušenj o nosilkah ne zmanjka, zato sva se pogovarjala tudi o konkretnih nasvetih za novopečene očete in očete, ki še ne nosijo, kar boste lahko prebrali kmalu v drugem delu najinega pogovora.

Fotografija je simbolična.


 

valentina pavlic manjsaValentina Pavlič je svetovalka za nošenje (usposabljanje Trageschule) in v Zavodu iskreni.net vodi delavnice nošenja otrok v nosilkah. Naslednja delavnica nošenja bo v soboto, 21. aprila 2018, od 9h do 12h v prostorih Zavoda iskreni.net na Nazorjevi ulici v Ljubljani. Na delavnico seveda lahko pride mamica sama ali prideta oba :).

prijava modra

 

 

3.9
14 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.